Kam sta Janša in Logar obrnila slovensko zunanjo politiko in kje je bila pod Šarcem?

Peter Merše
5

Že več tednov v Sloveniji poslušamo mantro o tem, kako se je slovenska zunanja politika preusmerila proti vzhodu, kar naj bi bilo zaskrbljujoče, saj se na ta način Slovenija oddaljuje od jedrne Evrope in približevala »avtokratskim« vzhodnoevropskim voditeljem. Pri čemer med avtokrati ne mislijo denimo Lukašenka in Putina, ampak Orbana in Poljsko.

Na Domovini smo zato pripravili kratek pregled zunanje politike aktualne in pretekle vlade pod vodstvom Marjana Šarca, da bi ugotovili, za kakšen zasuk v resnici gre.

Na obisku v Sloveniji je bil v četrtek in petek francoski zunanji minister Jean-Yves Le Drian, ki se je sestal s slovenskim, dr. Anžetom Logarjem in nagovoril slovenski diplomatski zbor. V najbolj gledani osrednje-informativni oddaji 24ur na Pop TV obisku francoskega zunanjega ministra, ki je prvi tovrsten obisk po 23 letih, niso namenili niti besede.

So pa so obregnili ob oceno predsednika vlade Janeza Janše na posvetu diplomatov, da je govorjenje o približevanju jedrni Evropi nesmiselno in izraz manjvrednostnega kompleksa. Janša je diplomatom povedal, da ko smo se odločili za vstop v Evropsko unijo smo se odločili za EU, ki je ena sama in nima prvo- in drugo-razrednih držav.

V istem prispevku so poudarili odgovor Donalda Tuska na novinarsko vprašanje o približevanju vzhodnim državam, kjer je ocenil, da le to ne sme biti storjeno za ceno svobode medijev in izgube evropskih vrednot. Spet, poudarek na približevanju vzhodu, čeprav je bil ključni poudarek Tuskovega obiska, ki je ob praznovanju 20 obletnice delovanja obiskal Novo Slovenijo, povsem drugje. Kar so ustvarjalci oddaje seveda izpustili.

Da bi ocenili, kam se usmerja slovenska zunanja politika, smo pregledali, s kom se srečujeta predsednik vlade in zunanji minister.

Blejski strateški forum je pomemben pokazatelj

Eden izmed kronskih dokazov nove smeri slovenske zunanje politike naj bi bil Blejski strateški forum, ki so se ga letos udeležili predsedniki vlad Poljske, Hrvaške, Češke, Madžarske, Srbije, Bolgarije in Italije. A blejski strateški forum je po definiciji konferenca srednje in jugo-vzhodne Evrope. Normalno je torej pričakovati, da je večina udeležencev iz omenjenega območja.

Po tem, ko smo vrsto let poslušali jadikovanje, kako Blejski strateški forum izgublja na pomenu in so se ga začeli udeleževati predvsem drugo in tretjerazredni politiki in diplomati, je z udeležbo 7 predsednikov vlad letošnji forum dosegel najvišjo raven do zdaj. Od svojega začetka leta 2006 je bil blizu temu uspehu, z obiskom 5 predsednikov vlad le še leta 2007, v času prve Janševe vlade.

Lanskega strateškega foruma se je udeležila Estonska predsednica in 11 zunanjih ministrov držav. Poleg držav nekdanje Jugoslavije še zunanji ministri Malte, Španije, Turčije, Finske, in Madžarske.

Mediji so lanski strateški forum pospremili z mislijo, da se po »nekoliko skromnejši udeležbi na najvišjih diplomatskih in političnih ravneh v prejšnjem letu tokratni ponaša s kopico visokih gostov.« Ob letošnjih sedmih predsednikih vlad oz. držav, in sedmih zunanjih ministrih smo lahko brali predvsem o kritičnosti opozicije do izbora gostov.

Kdo je še obiskoval Slovenijo in kam smo na obiske hodili mi?

Zunanji minister Logar je poleg strateškega foruma na Bledu v Sloveniji gostil še zunanje ministre vseh štirih sosednjih držav. Po 23 letih je na Sloveniji na obisku francoski zunanji minister, po skoraj 20 letih tudi ameriški. Poleg omenjenih so bili na obisku v Sloveniji še nemški, albanski, češki, madžarski in portugalski zunanji minister.

Dr. Anže Logar se je obiskal Dunaj, Rim, Bruselj, Budimpešto, Trst, Varšavo in Berlin. Prek videokonferenc pa se je srečal še z ministri Severne Makedonije, Nizozemske, Rusije in Španije. Logar je minister za zunanje zadeve šest mesecev.

Dr. Miro Cerar je v letu in pol vodenja slovenske diplomacije doma gostil zunanje ministre Madžarske, Cipra, Irske, Združenega Kraljestva, Severne Makedonije, Norveške, Kitajske, Nizozemske, Luksemburga, Nemčije, Palestine, Poljske in Španije.

Obiskal je Češko, Grčijo, Švedsko, Slovaško, Turčijo, Srbijo, Italijo, Jordanijo, Združene Arabske emirate, Ciper in Finsko.

Predsednika vlade sta potovala manj. Janša je do sedaj potoval v Bruselj, izven strateškega foruma pa gostil hrvaškega premierja Andreja Plenkoviča.

Marjan Šarec je v času vodenja vlade obiskal Berlin, Budimpešto, Bruselj, Kobenhaven, Madrid, Dunaj, Moskvo in Helsinke. Obiskal je tudi Severno Makedonijo, in Vatikan. Dvakrat je imel skupno sejo vlade z vlado Srbije. Po podatkih, ki smo jih imeli na voljo, nismo našli obiska nobenega predsednika vlade pri Šarcu v Sloveniji, z izjemo srbske premierke na skupni seji vlade.

Razlika v sodelovanju z višegrajskimi državami vsaj formalno ni bistveno drugačna, razlike so drugje

Glede na to, da smo obiske pregledovali iz različnih virov, dopuščamo možnost, da smo kakšnega tudi izpustili. Prav tako sam obisk ne pove veliko, če ne poznamo samega ozadja in vsebine obiska.

Vseeno lahko analiziramo trende. Dr. Miro Cerar je v letu in pol gostil 12 zunanjih ministrov in obiskal 11 držav. Dr. Anže Logar je v pol leta obiskal 6 držav, doma pa je gostil 11 zunanjih ministrov, pri čemer videokonference niso vštete. Aktivnost pod Logarjem je gotovo večja. Treba je sicer priznati, da je aktivnosti več, bližje, kot smo predsedovanju, a hkrati je bilo skoraj polovico Logarjevega mandata zaradi epidemije praktično nemogoče potovati. Vsi obiski so bili tako skoncentrirani v zadnjih mesecih.

Obiski držav Višegrada se niso bistveno spremenili, čeprav jih je pod aktualno vlado nekoliko več. Večja je sprememba na drugih področjih.  Medtem, ko sta se Cerar in Šarec srečevala z državniki, ki so za Slovenijo manj strateško pomembni, kot denimo Jordanija, Ciper, Palestina, dobivamo občutek, da Logar izbira predvsem strateško pomembnejše države.

Kaj je za Slovenijo strateškega pomena? Dobri odnosi s sosedami, ZDA, Združenim Kraljestvo in Francijo kot vodilnimi silami Nata, ki nam zagotavlja kolektivno obrambo, ter Nemčija kot daleč največja trgovinska partnerica.

Države srednje Evrope in zahodnega Balkana s katerimi imamo skupno kulturo in zgodovino, ki jim nudimo okno v svet prek pristanišča in si delimo skupne vrednote, so druga taka skupina. Pogosto imamo s temi državami tudi skupne interese in podobne probleme.

In prav tega se zavedajo omenjene države, podzavestno pa tudi slovenska politika. Zato je v zadnjih letih, ne glede na to, ali je na vladi Janša ali Šarec, največ srečanj potekalo prav z Madžarsko. Zdaj sicer potekajo v bolj prijateljskem tonu kot prej. Hkrati pa nismo postali kimavčki Madžarom in Poljakom. Še vedno zagovarjamo spoštovanje vladavine prava kot pogoj za pridobitev evropskih sredstev, nismo tudi odstopili od Carigrajske konvencije.

Se je torej slovenska diplomacija obrnila na vzhod? Slovenska diplomacija zgledno neguje vzpostavljene odnose s srednjo (vzhodno) Evropo, hkrati pa znova vzpostavlja odnose z ostalimi ključnimi partnerji.

A levo usmerjene osrednje medije to tako moti, da o ključnih obiskih pozabijo poročati, ali pa goste sprašujejo neumnosti, kot je recimo komentiranje namišljenega zasuka slovenske diplomacije na vzhod.

 

5 KOMENTARJI

  1. Sedanjo vlado in njeno ZUNANJO politiko lahko upravičeno le pohvalimo.

    Seveda je RTV do te vlade napadalna in ne poroče in širi resnic, ampak prej laži. Če že ne laži, pa RTV vedno zamolči to, kar bi morala pohvaliti.
    In temu naj rečemo “profesionalna NACIONALKA? Bolj, kot se novinarji sami sebe blamirajo, jih ne more nihče.

    Res je velika razlika v poročanju in zamegljevanju obiskov, glede na Cerarja, Šarca in Janšo. Zunanji minister prejšnjih vlad Erjavec je največ potoval na VZHOD, predvsem v Rusijo, pa je o vsemu temu RTV pozitivno poročala.

    Naj Janša in Logar še tako dobro vodita diplomacijo, pa bo Nacionalka vse polila z “gnojnico”. Kdo lahko to imenuje profesionalnost ?

  2. Politika je uveljavljanje interesov. To velja še zlasti za zunanjo politiko.
    Interesi pa se lahko spreminjajo.
    Slovenija je z Višegrajskimi državami dosegla uspeh pri zagotovitvi in delitvi proračunskih sredstev EU. Bravo!
    Slovenija uspešno pojasnjuje jederni Evropi stanje demokracije v vzhodni Evropi.Med tem, ko gledamo spopade med demonstranti in policijo v Franciji in Nemčiji, takšnih prizorov iz Poljske, Madžarske in Češke še nismo videli. Tudi v Sloveniji ne, pa nam skuša Evropa povedati, da vlada pri nas diktatura.
    Kje je vzrok za to?
    V vseh vzhodnoevropskih državah, kjer je vladal komunizem, se je izoblikovalo jedro, ki se je prelevilo v tako imenovano socialdemokracijo, privrženci pa so še vedno komunisti, se pravi, da so prepričani, da edino oni lahko vodijo državo.
    Zato se bojujejo za oblast z metodami, ki za demokracijo niso normalne.
    Za napade na politične nasprotnike uporabljajo vsa sredstva, pred vsem pa laži.
    Kako to gre , lahko vidimo v Sloveniji.
    Ustvarja se polpolna asimetrija.
    Če lahko recimo Miha Kordiš v parlamentu ministra zmerja s kriminalcem, je tvit Janeza Janše dokaz diktature, ker pač omenja, da je novinarka prodana duša, da je prostitutka.
    Ko recimo “naši” spraznijo banke je to zdrs, ko pa nekdo časti ministico, pa je to korupcija.
    Ko je državna TV, ki jo moramo vsi plačevati trobilo tako imenovane levice je vse v redu, ko pa skromna TV 24 kritizira leve skrajneže, je to medijski imperij, ki podpira diktaturo.
    Takšnih in podobnih zgodb je na tisoče. Levica v Sloveniji in očitno tudi v drugih državah prikorjene laži izvaža, nevedna Evropa pa jih sprejema kot suho zlato.
    Ko Logar Evropi sporoči, da z našim sodstvom ni vse v redu, je to blatenje Slovenije. Ko pa levi Evropski poslanci seznajajo Evropo s tem, da je Janša diktator, ki uvaja v Sloveniji fašizem, pa je to blagodejno poročanje o Sloveniji.
    Ko pride za moderatorja levičarski novinar BBC na Bled in ga tam popolnoma povozijo in z argumenti razkrinkajo, je to škandal. Ja, za levičarje!
    In kaj storiti?
    Pred vsem čim več obveščati jederno Evropo o lažeh in neupravičenih napadih levičarjev.
    Orban to počne in Evropa ga vedno bolj upošteva.
    Pri sprejemanju evropskega proračuna se je morala ukoniti EU ukloniti višegrajskim državam in tudi Sloveniji..
    Sedaj sledi še potreditev proračuna v evropskem parlamentu.
    Kot vse kaže bo slovemska levica nasprotovala proračunu, če ravno bo to škodilo Sloveniji.
    Vlada se mora na to pripraviti in argumentirano diverzijo preprečiti.
    Zavedati se moramo, da komunizem stoji na lažeh, prevarah. Kdor ga ni občutil, ta tega ne ve.
    Zato le vzhodne države v Evropi to vedo in jih je potrebno podpirati. Da je Slovenija med njimi je logično, saj se srečuje z enakimi problemi, z enako levičarsko družbo, ki želi na oblast in uvesti popnovno diktatueo proletriata.

  3. Bravo! Peter Merše in uredništvo Domovine.
    Takole analitično, kritično in razumljivo utemeljeno bi se morali profesionalni mediji in neodvisni novinarji, specialisti za posamezna področja zunanje in notranje politike lotevati politično relevantnih tem. Preveriti dejstva, primerjati jih po količini in kakovosti v določenem mandatnem obdobju ter iz prikazanega izpeljati ugotovitve, ki jih bo razumel tudi nepoznavalec oz. priložnostni opazovalec.
    Kar je očitno pretežko in neuresničljivo za večino “osrednjih” elektronskih in tiskanih medijev, od državne RTVS, preko Pop tv, do Dnevnika, Večera, Dela, Mladine, Reporterja …
    Večina teh medijev namreč skuša “aktivno sooblikovati zunanjo politiko”, kar pomeni, da se novinarji v svojih kritičnih prispevkih pred svojo javnostjo neprofesionalno pristran(kar)sko in naduto “igrajo vloge” premiera in/ali zunanjega ministra ter da aktivistično selektivno prikazujejo ali aktivno zavestno ponarejajo objektivno stvarnost v skladu s svojo intimno ali koruptivno “plačano” funkcijo tendencioznega javnega kibica, hujskača ali saboterskega razdiralca določene legalne in legitimne vladne zunanje politike.
    Vsakemu nepristranskemu opazovalcu slovenske zunanje politike in diplomacije je opazno, da je Janševa vlada in vladajoča koalicija SDS, SMC, NSi in Desus v nekaj mesecih, navkljub protipandemijskim oviram pri mednarodnih komunikacijah, našo državo ponovno postavila na zemljevid Evrope, EU in sveta ter da je v nekaj mesecih uresničila oz. aktivno osvežila vrsto obetavnih diplomatskih stikov na najvišjih ravneh znotraj skupnosti držav EU in z ZDA. Neambicioznost prejšnjih vlad dr. Mira Cerarja in Marjana Šarca ter nekompetentnost prejšnjih zunanjih ministrov Karla Erjavca ter dr. Mira Cerarja na področju zunanje politike in diplomacije, zaradi katerih je RS postala mednarodno neopazen, brezizrazen pasiven in eksotičen “otok” sredi skupnosti EU brez vsakršnih mednarodnih zaveznikov in zavezništev, je odlična osnova in izhodišče novega zunanjega ministra dr. Anžeta Logarja za mnogo aktivnejšo, ambicioznejšo in mnogo bolj strateško dolgoročno zastavljeno zunanjo politiko, ki bo sledila temeljnim interesom in zmogljivostim RS in ki bo spoštovala nenehne spremembe v globalnem svetu, spremembe v razmerjih med svetovnimi velesilami ter sledila živi dinamiki med razvojnimi prioritetami držav članic EU in evro-atlantskega zavezništva Nato, katerih polnopravna članica je po veljavni referendumski odločitvi večine volivcev tudi RS.

  4. Velika napaka. Z vzhodnim balkanom NIMAMO skupne kulture in zgodovine (razen s hrvatarji, ki pa so žal za nas okupatorji). Če ne verjamete, vprašajte Ivana Cankarja!

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime