V slovenski javnosti je tudi včeraj kar precej pozornosti požel izstop petih članov delovne skupine pri ministrstvu za zdravje, sicer pa članov zdravniške iniciative Zdravstvo.si. Ti so skupaj s strokovnimi sodelavci ministrstva pripravljali predlog, s katerim bi v Sloveniji zagotovili transparentnejše javno naročanje, predvsem pa nižje cene medicinskih pripomočkov, ki pri nekaterih izdelkih celo za dvakrat presegajo povprečno ceno na evropskem tržišču.
Celotna zgodba ima že brado, saj je veliko pozornost požela že leta 2013, ko je v Sloveniji izbruhnila afera žilne opornice, v kateri se je izkazalo, da so nekatere bolnišnice ta drobni medicinski pripomoček plačevale tudi petkrat dražje kot v tujini.
Cena opornic je danes nižja, a kljub aferi v slovenskem zdravstvu na področju javnega naročanja sprememb ni bilo.
Zdravstvo ni ne levo, ne desno
Številni so možnost za spremembe videli z nastopom nove vlade. Upanje namreč umre zadnje. A ob romantičnih predstavah, kako bo z novim ministrom in z novim predsednikom vlade vse bolje, ne gre pozabiti, da slovensko zdravstvo svojo usodo živi že zadnjih trideset let.
Posnetek komentarja Blaža Čermelja je na voljo na koncu prispevka.
Že vse od osamosvojitve se namreč ve, da je bil slovenski zdravstveni sistem zasnovan za neko drugo državo z drugačno politično ureditvijo. Država in družbeni sistem sta šla že davno “rakom žvižgat”. Zdravstvo pa je skušalo predvsem ostati takšno, kot je.
Potrebujemo ga tako levi kot desni, samo pa živi svoje življenje naprej. Prišle so nove aparature, nova zdravila, novi medicinski pripomočki. Sodoben zahodnoevropski zdravstveni sistem pa ne.
V tem trenutku bi bilo seveda nepravično svoj gnev izlivati na ta trenutek vladajoče politike. Seveda so ti odgovorni za zdravstveni sistem. A ta mora v prvi vrsti sam poskrbeti za svoj razvoj. Reforme z vrha, brez spremembe miselnosti odgovornih uradnikov, namreč ne prinašajo rezultatov. Dodatni pogovori z nekaterimi zdravniki so sum potrdili. Njihov odstop bolj kot karkoli drugega razkriva protest nad dejstvom, da si nekateri pač ne predstavljajo drugačne poti naprej.
Prišle so nove aparature, nova zdravila, novi medicinski pripomočki. Sodoben zahodnoevropski zdravstveni sistem pa ne.
Sramotno preprečevanje zasebnih poti
Kako destruktivni so bili pri tem nekateri, nam razkriva letos uveljavljeni pogoj (njegova uveljavitev je prestavljena na 30. junij), da lahko zdravstveno dejavnost samostojno opravljajo zgolj izvajalci s tremi oziroma petimi leti delovnih izkušenj. Sam predpis je na neki način brezvezen, saj je zdravnik po končani specializaciji absolutno sposoben samostojnega opravljanja svojega dela. A takšen predpis preprečuje, da bi mladi zdravniki prekmalu odšli v svoje zasebne ambulante. Absolutna zmaga za državno zdravstvo, a hkrati katastrofa za podeželske zdravstvene domove, ki imajo neredko zgolj enega pediatra ali ginekologa. Starejši bi lahko že davno odšel v pokoj, mlajši pa v takšnem zdravstvenem domu ne sme delati.
Za transparentnejše naročanje
Člani posvetovalne skupine so njihovo igro seveda spregledali in skupino po predstavitvi svojega predloga zato tudi zapustili.
Kljub temu pa njihov predlog ostaja na mizi, saj s strokovnega stališča ni nedokončan. Njegovo bistvo je v tem, da omogoča, da se pri nabavi medicinskih pripomočkov v polnosti izkoristi konkurenčno okolje, ki ga prinaša skupno evropsko tržišče.
Predlog predvideva, da bi se med javnimi naročili spremljale cene na konkurenčnih evropskih trgih (t. i. referenčne cene). Sledila bi anonimna dražba na podlagi specifikacij izdelkov, dobavitelji pa bi svoje ponudbe lahko oddali tudi v tujem jeziku.
V primeru previsokih cen bi se pripomočki kupili neposredno na skupnem evropskem trgu.
Pomembna prednost bi bila tudi, da bi se naročali posamezni izdelki, a v večjih količinah, kar bi omogočalo, da se v sistem javnega naročanja vključijo tudi posli, ki sedaj vanj niso vključeni.
Ne edina možnost
Bržkone je že sedaj vsem jasno, da takšen predlog na koncu ne bo sprejet. Tega se tako ali tako zavedajo tudi predlagatelji sami. Pa ne zato, ker bi bil slab, ampak ker je tako preveč pred svojim časom, da ga slovenski uradniki preprosto niso sposobni razumeti. Pa ne le to, takšen sistem je pomagal vzpostaviti tudi popolnoma nepregleden sistem povezav med dobavitelji in zdravniki, preko katerih se denar, nekateri govorijo o več sto milijonih evrov letno, pretaka v številne žepe. Podpore s strani teh lobijev, ki se napajajo iz statusa quo, pa seveda ne gre pričakovati.
Temelj reforme tako ne sme biti samo spodnjih šest točk, ampak predvsem zavedanje, da z miselnimi vzorci iz preteklosti, brez ničelne tolerance do korupcije, ne bomo imeli cenejših zdravil in boljšega zdravstvenega sistema.
Slovensko javno zdravstvo je največji vir molzenja denarja davkoplačevalcev, tako s t.i. leve, kot s t.i. desne. Razni miklavčiči in remškarji imajo še vedno vse lovke pri nabavah in politiki, okrog tretina denarja ponikne v tujini.
Edini antibiotik je privatno zdravstvo z jasnimi lastniki, jasno odgovornostjo do pacientov, plačilom po realizaciji ter primernimi odškodninami za paciente v primeru napak.
Prej ali slej bo do tega prišlo saj sedanjega modela slovensko gospodarstvo z majhno dodano vrednostjo ne bo moglo več dolgo vzdrževati.
Sedaj pa se že prav sramotite, Domovina.
Da naj bi bilo nepravično zlivati gnev na trenutno vlado, saj da so krivi neki imaginarni uradniki. Brecelj in Robida sta med vrsticami lepo povedala, da je ta vlada pač nesposobna. Kot se njena nesposobnost kaže v (ne)uresničitvi odločbe ustavnega sodišča o financiranju zasebnih osnovnih šol. Pri organizaciji cepljenja. Povsod so krivi drugi.
Kot Kalimero ste.
Tečen dec
Ali se da v ENEM LETU sanirati in postoriti vse to, kar v zadnjih 15 letih ni bilo storjenega?
Sistem nabavljanja prek e-dražb je omogočil razvoj interneta in računalniških komunikacij v razvitem svetu. E-dražba prinese dogajanje iz teme pod mizo na svetlo in naredi postopek pogajanja in nabave v vsakem trenutku pregleden in odziven.
Jasno, da tega ne bodo nikoli sprejeli tisti pri nas, ki jim je interes delati v temi, daleč stran od katerekoli publike in si skozi nabavo medicinskega materiala prisvajati debele denarje – plačamo pa vse to davkoplačevalci. Za kakšne vsote gre, smo lahko videli pri raziskavi nabave žilnih opornic. Ali pri operacijskih mizah, kjerkoli, saj se vse nabavlja po sistemu “roka roko umiva”…
Kam gre ?
S tovarišem Janezom Janšo,bo javno zdravstvo,propadlo.
Torej bo propadlo vsakršno zdravstvo, saj je VSE zdravstvo JAVNO. Samoupravna latovščina ti gre, saj ta latovščina namerno spreminja pomen besed. Pravilen pomen besed pa je ta, da pri nas javno zdravstvo dejansko pomeni DRŽAVNO zdravstvo, ki se ga držijo še ostaline nekega čudnega socialističnega samoupravljanja. Ukiniti bi morali ZZZS in zdravstveno zavarovanje podeliti zavarovalnicam. Privatnim in državnim. Zdravstvene usluge pa bi morale biti razdeljene vsaj pol na pol. Pol s koncesijami privatnih in pol “državnih”. Le z več načini ponudb se izboljšuje kvaliteta. To pa socialistično misleči nočejo slišati, ker so s svojim mišljenjem ultra nazadnjaški. Če bi socializem nastal v kameni dobi, bi v socialistično-komunističnih državah še danes s kamenimi sekirami mahali po svojem zaostalem svetu.
In, tov. @dzi nu nje ja, natančno dve vejici si preveč napisal.
Tovariš Janez Janša skrbi za to,da bo vse propadlo,ne samo zdravstvo.
On ima v glavi zapisano samo to,da on mora vladati.
Blaž piše: ”Temelj reforme tako ne sme biti samo spodnjih šest točk, ampak predvsem zavedanje, da z miselnimi vzorci iz preteklosti, brez ničelne tolerance do korupcije, ne bomo imeli cenejših zdravil in boljšega zdravstvenega sistema.”
Ali se zdi Blažu logično, da bodo dobavitelji in zdravniki, ki prejemajo podkupnine sami od sebe spremenili miselnost in zavzeli položaj ničelne tolerance. do korupcije.
Res smešna ugotovitev zato, da bi se omilila in prikrila nepripravljenost tudi te vlade, da poseka lovke.
Lobiji, ki imajo koristi od ne transparentnega naročanja namreč niso ne lev in ne desni ampak se dobavitelji prisesajo na vsakokratno oblast. Kako očitno tako da so pripravljeni deliti plen.
Več kot utopična je torej misel, da se bo sprememba zgodila sama po sebi, gre namreč za prevelike vsote denarja. Spremembo lahko uveljavi samo minister za zdravstvo in dovolj odločna vlada. Dolgoročno tako, da se privatizira čim več zdravstvenih ustanov. Kratkoročno pa mora vlada učinkovito spremeniti sistem javnega naročanja in vzpostaviti učinkovite mehanizme nadzora.
Slabo popotnico UREJEVANJU nabav – brez KORUPCIJE, je dalo tudi sodišče, ko je oprostilo tega, ki je podkupnine sprejemal.
Ta VLADA, težko uredi vse, kar se je SLABEGA – ustvarjalo že 40 let, ko je bilo “vsemogočnim” vse dovoljeno.
Globlje, kot so “korenine”, globje treba “kopati”.
Zato pa je vsekakor potrebno več časa. Eno leto je premalo.
Temelje UKC in delovanje NAROČANJ, je “zabetoniral” že “stric” Zemljarič, kot prvi DIREKTOR KLINIČNEGA CENTRA.
Če Bog da srečo in bo tudi na naslednjih volitvah zmagala Desnica, bomo spet sestavili Desno-Levo VLADO.
VLADA s polnim 4 letnim mandatom in predsednikom parlamenta, ki ne bo “MINERC”, bo mogoče marsikaj urediti.
Božji mlini meljejo počasi, vendar rezultat je na dolgi rok,vedno zagotovljen.
Upajmo na IZBOLJŠANJE razmer na vseh področjih!
Kraševka, če je treba globlje kopati je še pomembneje, da se prične kopati čimprej !
V primeru sodišč vam isto načelo ” božji mlini meljejo počasi ” ni všeč , pri vladi pa vam je zelo všeč. Kako smo dvolični.
Če bi vi prišel “za zeta” na slabo vzdrževano KMETIJO, ali jo bi v enem letu USPOSOBIL in moderniziral, da bi bila med prvimi v vasi?
Za vsako stvar je potreben čas. In za večja dela, ENO LETO res ni dovolj.
To ni DVOLIČNOST, ampak REALNOST.
To kar imamo sedaj, ni javno zdravstvo, ampak državno zdravstvo.
Za zobozdravnike plačujemo že tako dolgo, da smo pozabili, da v “državnih” ordinacijah, čakaš cca 2 leti, da prideš na vrsto. Pa še tam so doplačila.
Za hitrejši pregled, te napotijo samoplačniško.
Imamo državno zdravstvo, saj dopušča, da elita preskakuje vse vrste in dobiva usluge preko zvez, mi, navadni državljani, pa dobimo samo čakalno vrsto. Če hočeš imeti pregled prej, ga plačaj.
TO JE DRŽAVNO ZDRAVSTVO, ki ustreza samo eliti.
Želim javno zdravstvo, kjer bomo imeli vsi dostop do zdravstvenih storitev, ki so na voljo. Ne samo izbranci.
Nujno je porezati lovke zdravniško dobaviteljski mafiji. To bi na leto prineslo prihranek cca 400 milijonov. S tem bi imeli tudi mi ostali dostopno javno zdravstvo.
” …izstop petih članov delovne skupine pri ministrstvu za zdravje, sicer pa članov zdravniške iniciative Zdravstvo.si.” kaže, da se vlade in ministri za zdravje menjajo, problem pa ostaja nedotakljiv in enak.
Zelo slaba novica za vse, ki smo upali, da bo nova vlada zmogla preseči barikade parazitskih lobijev v javnem zdravstvu in javnem zavarovalništvu ter da bo s preglednostjo vseh poslovnih transakcij začela postopoma “stradati parazitsko hobotnico” zasebniških interesov.
Najbrž ni naključje, da je še v prejšnji vladi enako nenadoma zastala ambiciozna pobuda ukinjanja dodatnih prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj, kot se zdaj zaustavlja strokovna alternativa učinkovitejšega in gospodarnejšega naročanja zdravil in zdravstvenih pripomočkov. Moč parazitskih lobijev, ki se pohlepno napajajo na obveznem in prostovoljnem zavarovanju davkoplačevalcev ter neznanskih preplačilih v korist posredniške mafije, je očitno premočna tudi za sedanjo vlado in sedanjega resornega ministra, h kapitulaciji pa bodo očitno prispevali tudi mediji in medijski dreserji javnega mnenja, ki brezbrižno “gledajo vstran” in se rajši parazitsko naslajajo nad “hrupom za odrom” v slovenskem parlamentu in med slovensko strankokracijo.
To je res.
Ne poznamo dobro, kako funkcionira pri nas zdravstvo. Lahko pa povem, kako smo v nekem podobnem primeru rešili situacijo. V obdobju 2004-2008 sem bil imenovan s strani vlade v NS neke državne firme. Takoj smo opazili podobne primere za določene investicije. Javni razpis, na katerega se je običajno prijavil en ponudnik. Brez pogajanj. Brez preverjanja cene.
Od uprave smo zahtevali, da se morajo na razpis javiti vsaj 3 ponudniki. V nasprotnem primeru razpis ni veljaven in ne smejo izbrati ponudnika. In da po prejemu min. 3 ponudb ter njihovem pregledi izbere tiste, ki ustrezajo zahtevam. Potem izvede prvo fazo pogajanj. Potem izbere dva najboljša ponudnika in izvede končno fazo pogajanj, na kateri izbere najboljšega ponudnika.
Seveda smo kmalu dobili informacijo, da v Sloveniji ni več ponudnikov za zelo specifična dela ali naprave. In smo zahtevali, da v tem primeru podjetje naredi mednarodni razpis. Kasneje smo to zahtevali tudi za vse ostale večje investicije. In ni bilo več problema.
Smo pa stroške investicij znižali letno za več kot 30%.
Verjetno bi moral podobno zahtevati od nadzornikov v posameznih zdravstvenih institucijah zdajšnji zdravstveni minister. In to se da narediti takoj. Razumem pa, da je potrebno pri kadrih bolj premisliti.
Prav smeje se mi že, kako se sadijo rožice in kako”vsemogočni in najpametnejši” razlagajo kako in kaj dela ta vlada, pa prejšnja pa še tista tri nazaj….. V tem delu je predstavljen le delček naročanja in dobave materialov v slovensko zdravstvo. Pozablja se povedati i nhkrati priznati, da zdravstvo kot tako nima kapacitet shranjevanja-skladiščenja količin, ki so zanimive za proizvajalca in kakega tujega ponudnika. Pa to bi še šlo oz bi se našel prostor. VEčja težava in dandanes nepremostljiva ovira pa je plačilna (ne)sposobnost zdravstva, saj gre večina denarja za plače. Kdo pa bo dajala materiale na lepe oči? Drobljenje naročil (1 kos po 1 kos) in zamik plačil imajo svojo ceno, zdravstvo pa ….kupuje ali ne, brez nič ni nič. Najprej je potrebno finančno urediti in “pospraviti” slovensko zdravstvo do mer, da se bo lahko pogovarjalo in pogajalo ter nato kupovalo kot dober gospodar. Dokler pa se razmetava z Covid dodatki, takšnimi in drugačnimi stavkami zdravnikov,…..ga ni junaka, ki bi samovoljno resno prisluhnil podhranjenemu zdravstvu. Žal….
Aktiven državljan, kot vedno ste tudi tokrat zadeli v bistvo problema s stavkom: ”Moč parazitskih lobijev, ki se pohlepno napajajo na obveznem in prostovoljnem zavarovanju davkoplačevalcev ter neznanskih preplačilih v korist posredniške mafije, je očitno premočna tudi za sedanjo vlado in sedanjega resornega ministra, h kapitulaciji pa bodo očitno prispevali tudi mediji in medijski dreserji javnega mnenja, ki brezbrižno “gledajo vstran” in se rajši parazitsko naslajajo nad “hrupom za odrom” v slovenskem parlamentu in med slovensko strankokracijo.”
Kaj pa če bi bila tokrat Domovina malo preiskovalno novinarska z neprijetnimi vprašanji; kdo poimensko in zakaj noče sprejeti predloga zdravniške iniciative.
Ali pa je morda tovrstno novinarsko raziskovanje ”prenevarno”
Slovencsm ste kar dobro zadeli bistvo, če se hoče dejansko to ni velik problem, če se noče pa dejansko mora biti v ozadju močna lobistično politična podpora.
Dodal bi še, da je pravzaprav dokaj enostavno ugotoviti, poimensko ljudi, ki o razpisih odločajo. Običajno eden ali skupina zdravnikov naredi natančen opis kaj od ponudnikov zahtevajo , te popise se, da napraviti tako, da se konkurenca izloči že na tej prvi stopnji.
Ugotoviti je treba le še ali so zdravniki natančno določili samo eno (najdražjo varianto) točne določenega ponudnika na lastno pest ali po naročilu.
Če bodo vedeli, da bodo naslednjič izgubili službo jih bo težko podkupiti in ali prisiliti v kaj takega, že brez ,da bi odkrili celo mrežo, ki stoji za naročilom.
Kraševka tvoja primerjava ravnanja države in kmeta ne vzdrži osnovne logike. Kmet bi si lahko pomagal samo s svojimi rokami in rokami družine in vlagal bi lahko v posodobitev le svoj težko prigaran denar. Lahko bi sicer zaprosil za subvencije a kot sem napisal ko ste še hvalili Pivčevo imamo tako zbirokratiziran sistem dodeljevanja subvencij, da bi bilo eno leto res premalo, da b i sploh prišel denar.
Vlada ima na drugi strani v vseh službah zaposlenih preko 300 ljudi in razpolaga z 90% javnega denarja , govorimo o milijardah, zato niti slučajno ni v položaju ubogega kmeta.
Saj že tudi v šahu vemo koliko si lahko pomagamo s kmetom in koliko s kraljico.
Vse to je res, Peter.
Vendar bi bilo potrebno prešteti v tistih SLUŽBAH s 300 zaposlenimi, koliko med njimi je “Galetov”, ki znajo bolj “snemeti”, kot delati.
Vsekakor je lažje, ko se dela z denarjem države, kot pa s tistim, ki si ga sami prigaramo.
V tem imate prav.
Slo javno zdravstvo dobro samo še v enem samem in edinem primeru – urgenca – vse ostalo je ena sama velika insinuacija v samoplačništvo in kriminalno predolge čakalne vrste s katerimi se izsiljuje na poziciji gotovih dejstev. Če se pogleda sistem enaročanja imate po vseh kategorijah približno enake čakalne vrste, kar že statistično po Gaussu ni mogoče. Od vseh na čakalnih vrstah jih mogoče 1/3 potrebuje bolj komlicirane obravnave , vsi ostali se z zdravstvenimi ukrepi relativno hitro sanirajo in izbrišejo iz čakalnih vrst. Torej ? Nekdo v sistemu ne opravlja svojega dela tako kot bi ga moral ! Ni nadzora in ni sankcij zato pa imamo kaos ! Voda na mlin zagogovornikom privatizacije. Samo v tem primeru bo samo 30% dohtarjev delalo, vsi ostali pa bodo šli na zavod v prekvalifikacije v NKV, ker si 70% pacientov zaradi standarda ne bo moglo plačati zdravstvene storitve, to velja tudi za desne, ker tudbokapitalizem ne loči ideologij še manj pa je socialeno pravičen. Zdaj pa vsi plačujemo zdravstveno zavarovanje pa storitve, ko jo potrebuješ ne dobiš, ker je 1-vi zdravstveni ukrep, privajanje na čakalno vrsto, 2-zdravstveni ukrep vadba čakalne vrste (če se ti stanje med tem poslabša – samoplačništvo), to pa zato, ker dr. na primarni vstopni strani več ne zdravijo in ne prevzemajo nobene odgovornosti več, postali so administrativni delavci, kateri generirajo čakalne vrste, 3-ji, diagnoza pri specialistu (koncesionar – nima ne opreme, niti sredstev potrebnih za intervencijo – krvni in biološki testi in raziskave, na koncu to počnejo v javnem zdravstvu, medtem pa se je zgenerialo stroškov da te kap zadene) in eventualno za urščanje na nadaljne čakalne vrste pri večih specialistih naenkrat ! Tako se stanje ne sanira in zdravi ampak se generira “problematičnega” pacienta na dolgo časovno obdobje (eni so med tem že srečali matildo) – kateri začnejo iskati alternativne rešitve in nekateri pristanejo pri mazačih ! Mi imamo že Ameriko, principe poplenitis, tu notri v zdravstvenem sistemu skrito. Koncesionarizem ni rešil čakalnih vrst (Janša, Bručan – sta lagala, koncesionarji – čiso ekonomski interes, pacient je samo sredsvo za dosego cilja, cilj pa je se materialno omastiti, od kod pa mislite, da dohtarjem takšen standard). Kaj se pa tiče teh afer okoli medinske opreme, pa saj to je čisto desničarka, aka ameriška republikanska varianta turbokapitalizma poplenitis, to je uvožena varianta in to je točno to, kaj desničarji zagovarjate, se kao zavzemate – svobodno tržno gospodarsvo – lepo slovnično zapakirana slovenska fraza z povsem umazanim učinkom. Turbokapitalizem ne pozna ideologije, pozna samo poplenjenje vsega in na čem se da izvajajti poplenjenje – človeški naklepni pohlep !