Kam bodo šle milijarde, o katerih je ta teden odločala slovenska politika

Vir foto: pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
V tednu, ko je bila osrednja pozornost javnosti namenjena protestnikom, ki so zakorakali na ljubljansko obvoznico, odločanju Ustavnega sodišča o PC pogoju v javni upravi in obrednemu podpisovanju sporazumov že večkrat propadle koalicije, so skoraj spregledani ostali finančni dokumenti, ki bodo zaznamovali javne finance prihodnjih let.


Vlada je sprejela popravek proračuna za leto 2022 in proračun za leto 2023, ki zaradi izrednih razmer, ki jih povzroča epidemija, predvidevata višji primanjkljaj kot bi ga sicer dovoljevalo fiskalno pravilo, a prinaša številne investicije; v prilagajanje podnebnim spremembam, trajnostno mobilnost, raziskave in razvoj, dolgotrajno oskrbo ... Dvignila je tudi najvišjo mejo odhodkov za letos, državni zbor pa je skoraj soglasno sprejel zakon o investicijah v zdravstvu.

Trendi ugodni: gospodarska rast, potrošnja, investicije in zaposlenost naraščajo


Pri pripravi proračunov za leto 2022 in 2023 je vlada upoštevala izredne razmere ki so še vedno posledica globalne pandemije covida-19 na eni in zelo dobre gospodarske obete za prihodnost na drugi strani. Za letošnje leto Umar napoveduje 6,1 % gospodarsko rast, za prihodnji dve leti pa 4,7 % v 2022 in 3,3 % v letu 2023.

Ugodni so tudi trendi gibanja potrošnje, investicij in zaposlenosti. Brezposelnost je septembra padla pod 4 %, kar je zgodovinsko nizko. Zaradi ugodnih razmer, rasti BDP in nizkih obrestnih mer naj bi se zmanjšal tudi dolg države v deležu BDP in stroški za obresti. Dolg, ki bo letos predvidoma znašal 78,5 % BDP, prihodnje leto pa 77,5 % BDP,  je še vedno tudi pod povprečjem evro območja, ki je nad 100 % BDP.

A gre za dolg v odstotku BDP, ki pada zato, ker BDP raste hitreje, minister pa ob predstavitvi ni predstavil nominalnih številk dolga. Ta naj bi do konca leta 2021 znašal že skoraj 39 milijard evrov.

Razvojno naravnan proračun, a z velikim primanjkljajem


Za prihodnje leto vlada predvideva prihodke v višini 11,47, odhodke pa v višini 13,94 milijard evrov. Primanjkljaj 2,47 milijarde evrov oz. 4,6 % BDP je za 10,7 % višji, kot so ga načrtovali lani, saj bodo nekateri ukrepi za pomoč ob pandemiji potrebni tudi prihodnje leto. V letu 2023 vlada predvideva 11,83 milijard evrov prihodkov in 13,36 milijard evrov odhodkov. Zmanjkalo naj bi 1,52 milijarde evrov oz. 2,6 % BDP

Investicije v zdravstvo in druga področja, dodatek tudi upokojencem


In kaj bomo počeli z omenjenimi milijardami? Bistveno so se povečale naložbe v zdravstvo. Na tem področju v obeh letih vlada predvideva za približno 200 milijonov evrov investicij na leto. Bistveno naj bi narasle investicije tudi v domove starejših. 36 milijonov bodo zanje namenili prihodnje leto in 22 milijonov evrov v letu 2023.

https://twitter.com/mfinance_gov_si/status/1443209438236749824

Investicijsko naravnan proračun predvideva tudi investicije v prilagajanje podnebnim spremembam, trajnostno mobilnost, raziskave in razvoj, dolgotrajno oskrbo in vzdrževanje voda. Profitirali bodo tudi občinski proračuni, saj se prihodnje leto povprečnine dvignejo s 628,20 evra na prebivalca, na 645 evrov v letu 2022 in na 647 evrov v letu 2023.

Dodatek k pokojninam je predviden tudi za upokojence. Prihodnje leto junija bodo prejeli med 140 in 450 evri, odvisno od višine njihove pokojnine.

https://twitter.com/mfinance_gov_si/status/1443219299678789632

Vlada dvignila letvico za odhodke


Vlada je z odlokom tudi dvignila najvišjo mejo odhodkov za letošnje leto. Ta se dviga za 670 milijonov evrov na 14,99 milijarde evrov. Gre že za drugi dvig letos, prvega, za 800 milijonov evrov, so opravili aprila.

Pri Socialnih demokratih zaradi tega vladi očitajo, da bi morala pripraviti rebalans proračuna, minister za finance Andrej Šircelj pa zagotavlja, da rebalans ni potreben, saj se le dviguje znesek na postavki ukrepov za spopadanje s pandemijo. Po zadnji spremembi proračuna za letošnje leto so namreč sprejeli še dva finančno zahtevna zakona: zakon o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu ter zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstva.

Velika enotnost pri investicijah v zdravstvo, v 10 letih 2 milijardi evrov


Državni zbor je za današnje razmere presenetljivo enotno z 68 glasovi za in dvema proti potrdil tudi Zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v slovenskem zdravstvu. Ta med leti 2021 in 2031 predvideva investicije v zdravstvo v višini dveh milijard evrov oz. približno 200 milijonov vsako leto, kar se že odraža tudi v predlaganih proračunih.

Oba univerzitetna klinična centra naj bi dobila skupno 763 milijonov evrov, splošne in negovalne bolnišnice 557 milijonov, specialne bolnišnice 214 milijonov, primarno zdravstvo 200 milijonov, psihiatrične bolnišnice 50 milijonov, porodnišnice 26 milijonov, NIJZ in NLZOH pa 33 milijonov evrov. Znanstveno izobraževalne ustanove na področju medicine bodo prejele 200 milijonov evrov, 50 milijonov pa gre za druge znanstveno-izobraževalne ustanove na področju zdravstva.

Povečano investiranje je po mnenju koalicijskih poslancev nujno, saj se je slovensko zdravstvo znašlo v razvojnem zaostanku, podatki pa kažejo tudi na visoko iztrošenost opreme. Opozicijo skrbi predvsem, če bodo investicije smiselne in dovolj premišljene.

Pogrešajo tudi prenovo mreže javnih zdravstvenih zavodov in skrb za kadre, da ne bomo imeli modernih, a praznih zidov. Kljub temu je zakon podprla večina poslancev tudi iz opozicije.

KOMENTAR: Peter Merše
Proračuna z visokim primanjkljajem, a jasnimi cilji
Proračuna sta bila sprejeta šele na vladi, sedaj ju čaka še obravnava v državnem zboru. Čeprav lahko pričakujemo ostre kritike, se trenutno ne zdi posebej verjetno, da bi proračuna padla. Oba sta namreč zelo radodarna, kar je običajno očitek desnice levici, tokrat pa pred pretirano porabo s stisnjenimi zobmi svari leva stran. Ne moremo mimo dejstva, da je zaradi pandemije trenutna vlada razdelila več denarja, kot si je predtem kdorkoli lahko realno predstavljal, kar jo dela prej socialistično kot konzervativno ali liberalno, kar naj bi bila. A gre za izredne razmere in učinke lahko danes že gledamo. Strma gospodarska rast in nizka brezposelnost na eni ter ljudje, ki so dobili denar tudi za brezdelje in imajo čas brati teorije zarote in protestirati na drugi. Ne smemo pa zanemariti množice teh, ki so jim ti ukrepi pomagali preživeti in obdržati posel. Izdatki so vendarle izrazito visoki. Ne gre zanemariti tudi efekta supervolilnega leta, ki sovpada z zaradi pandemije razrahljanimi proračunskimi pravili. A vendarle se zdi, da za razliko od prejšnjih vlad z visokimi izdatki aktualna vsaj ve, kaj dela in ima investicijsko vizijo. Velik del sredstev prihaja tudi iz Evropske unije, za kar se gre zahvaliti tudi spretnemu pogajanju na evropskem nivoju, saj so investicije potrebne. Vendarle bo potrebno javno porabo umiriti. Čeprav dolg kot delež BDP-ja sicer pada, nominalno vendarle raste. Rast BDP-ja in nizke obrestne mere pa niso večne. A dokler trajajo, jih je smiselno izkoristiti, če bo ta denar pametno investiran in bo ljudem služil tudi v prihodnje ter pripomogel k razvoju in gospodarski rasti.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30