Kam bodo šle milijarde, o katerih je ta teden odločala slovenska politika
POSLUŠAJ ČLANEK
V tednu, ko je bila osrednja pozornost javnosti namenjena protestnikom, ki so zakorakali na ljubljansko obvoznico, odločanju Ustavnega sodišča o PC pogoju v javni upravi in obrednemu podpisovanju sporazumov že večkrat propadle koalicije, so skoraj spregledani ostali finančni dokumenti, ki bodo zaznamovali javne finance prihodnjih let.
Vlada je sprejela popravek proračuna za leto 2022 in proračun za leto 2023, ki zaradi izrednih razmer, ki jih povzroča epidemija, predvidevata višji primanjkljaj kot bi ga sicer dovoljevalo fiskalno pravilo, a prinaša številne investicije; v prilagajanje podnebnim spremembam, trajnostno mobilnost, raziskave in razvoj, dolgotrajno oskrbo ... Dvignila je tudi najvišjo mejo odhodkov za letos, državni zbor pa je skoraj soglasno sprejel zakon o investicijah v zdravstvu.
Pri pripravi proračunov za leto 2022 in 2023 je vlada upoštevala izredne razmere ki so še vedno posledica globalne pandemije covida-19 na eni in zelo dobre gospodarske obete za prihodnost na drugi strani. Za letošnje leto Umar napoveduje 6,1 % gospodarsko rast, za prihodnji dve leti pa 4,7 % v 2022 in 3,3 % v letu 2023.
Ugodni so tudi trendi gibanja potrošnje, investicij in zaposlenosti. Brezposelnost je septembra padla pod 4 %, kar je zgodovinsko nizko. Zaradi ugodnih razmer, rasti BDP in nizkih obrestnih mer naj bi se zmanjšal tudi dolg države v deležu BDP in stroški za obresti. Dolg, ki bo letos predvidoma znašal 78,5 % BDP, prihodnje leto pa 77,5 % BDP, je še vedno tudi pod povprečjem evro območja, ki je nad 100 % BDP.
A gre za dolg v odstotku BDP, ki pada zato, ker BDP raste hitreje, minister pa ob predstavitvi ni predstavil nominalnih številk dolga. Ta naj bi do konca leta 2021 znašal že skoraj 39 milijard evrov.
Za prihodnje leto vlada predvideva prihodke v višini 11,47, odhodke pa v višini 13,94 milijard evrov. Primanjkljaj 2,47 milijarde evrov oz. 4,6 % BDP je za 10,7 % višji, kot so ga načrtovali lani, saj bodo nekateri ukrepi za pomoč ob pandemiji potrebni tudi prihodnje leto. V letu 2023 vlada predvideva 11,83 milijard evrov prihodkov in 13,36 milijard evrov odhodkov. Zmanjkalo naj bi 1,52 milijarde evrov oz. 2,6 % BDP
In kaj bomo počeli z omenjenimi milijardami? Bistveno so se povečale naložbe v zdravstvo. Na tem področju v obeh letih vlada predvideva za približno 200 milijonov evrov investicij na leto. Bistveno naj bi narasle investicije tudi v domove starejših. 36 milijonov bodo zanje namenili prihodnje leto in 22 milijonov evrov v letu 2023.
https://twitter.com/mfinance_gov_si/status/1443209438236749824
Investicijsko naravnan proračun predvideva tudi investicije v prilagajanje podnebnim spremembam, trajnostno mobilnost, raziskave in razvoj, dolgotrajno oskrbo in vzdrževanje voda. Profitirali bodo tudi občinski proračuni, saj se prihodnje leto povprečnine dvignejo s 628,20 evra na prebivalca, na 645 evrov v letu 2022 in na 647 evrov v letu 2023.
Dodatek k pokojninam je predviden tudi za upokojence. Prihodnje leto junija bodo prejeli med 140 in 450 evri, odvisno od višine njihove pokojnine.
https://twitter.com/mfinance_gov_si/status/1443219299678789632
Vlada je z odlokom tudi dvignila najvišjo mejo odhodkov za letošnje leto. Ta se dviga za 670 milijonov evrov na 14,99 milijarde evrov. Gre že za drugi dvig letos, prvega, za 800 milijonov evrov, so opravili aprila.
Pri Socialnih demokratih zaradi tega vladi očitajo, da bi morala pripraviti rebalans proračuna, minister za finance Andrej Šircelj pa zagotavlja, da rebalans ni potreben, saj se le dviguje znesek na postavki ukrepov za spopadanje s pandemijo. Po zadnji spremembi proračuna za letošnje leto so namreč sprejeli še dva finančno zahtevna zakona: zakon o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu ter zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstva.
Državni zbor je za današnje razmere presenetljivo enotno z 68 glasovi za in dvema proti potrdil tudi Zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v slovenskem zdravstvu. Ta med leti 2021 in 2031 predvideva investicije v zdravstvo v višini dveh milijard evrov oz. približno 200 milijonov vsako leto, kar se že odraža tudi v predlaganih proračunih.
Oba univerzitetna klinična centra naj bi dobila skupno 763 milijonov evrov, splošne in negovalne bolnišnice 557 milijonov, specialne bolnišnice 214 milijonov, primarno zdravstvo 200 milijonov, psihiatrične bolnišnice 50 milijonov, porodnišnice 26 milijonov, NIJZ in NLZOH pa 33 milijonov evrov. Znanstveno izobraževalne ustanove na področju medicine bodo prejele 200 milijonov evrov, 50 milijonov pa gre za druge znanstveno-izobraževalne ustanove na področju zdravstva.
Povečano investiranje je po mnenju koalicijskih poslancev nujno, saj se je slovensko zdravstvo znašlo v razvojnem zaostanku, podatki pa kažejo tudi na visoko iztrošenost opreme. Opozicijo skrbi predvsem, če bodo investicije smiselne in dovolj premišljene.
Pogrešajo tudi prenovo mreže javnih zdravstvenih zavodov in skrb za kadre, da ne bomo imeli modernih, a praznih zidov. Kljub temu je zakon podprla večina poslancev tudi iz opozicije.
Vlada je sprejela popravek proračuna za leto 2022 in proračun za leto 2023, ki zaradi izrednih razmer, ki jih povzroča epidemija, predvidevata višji primanjkljaj kot bi ga sicer dovoljevalo fiskalno pravilo, a prinaša številne investicije; v prilagajanje podnebnim spremembam, trajnostno mobilnost, raziskave in razvoj, dolgotrajno oskrbo ... Dvignila je tudi najvišjo mejo odhodkov za letos, državni zbor pa je skoraj soglasno sprejel zakon o investicijah v zdravstvu.
Trendi ugodni: gospodarska rast, potrošnja, investicije in zaposlenost naraščajo
Pri pripravi proračunov za leto 2022 in 2023 je vlada upoštevala izredne razmere ki so še vedno posledica globalne pandemije covida-19 na eni in zelo dobre gospodarske obete za prihodnost na drugi strani. Za letošnje leto Umar napoveduje 6,1 % gospodarsko rast, za prihodnji dve leti pa 4,7 % v 2022 in 3,3 % v letu 2023.
Ugodni so tudi trendi gibanja potrošnje, investicij in zaposlenosti. Brezposelnost je septembra padla pod 4 %, kar je zgodovinsko nizko. Zaradi ugodnih razmer, rasti BDP in nizkih obrestnih mer naj bi se zmanjšal tudi dolg države v deležu BDP in stroški za obresti. Dolg, ki bo letos predvidoma znašal 78,5 % BDP, prihodnje leto pa 77,5 % BDP, je še vedno tudi pod povprečjem evro območja, ki je nad 100 % BDP.
A gre za dolg v odstotku BDP, ki pada zato, ker BDP raste hitreje, minister pa ob predstavitvi ni predstavil nominalnih številk dolga. Ta naj bi do konca leta 2021 znašal že skoraj 39 milijard evrov.
Razvojno naravnan proračun, a z velikim primanjkljajem
Za prihodnje leto vlada predvideva prihodke v višini 11,47, odhodke pa v višini 13,94 milijard evrov. Primanjkljaj 2,47 milijarde evrov oz. 4,6 % BDP je za 10,7 % višji, kot so ga načrtovali lani, saj bodo nekateri ukrepi za pomoč ob pandemiji potrebni tudi prihodnje leto. V letu 2023 vlada predvideva 11,83 milijard evrov prihodkov in 13,36 milijard evrov odhodkov. Zmanjkalo naj bi 1,52 milijarde evrov oz. 2,6 % BDP
Investicije v zdravstvo in druga področja, dodatek tudi upokojencem
In kaj bomo počeli z omenjenimi milijardami? Bistveno so se povečale naložbe v zdravstvo. Na tem področju v obeh letih vlada predvideva za približno 200 milijonov evrov investicij na leto. Bistveno naj bi narasle investicije tudi v domove starejših. 36 milijonov bodo zanje namenili prihodnje leto in 22 milijonov evrov v letu 2023.
https://twitter.com/mfinance_gov_si/status/1443209438236749824
Investicijsko naravnan proračun predvideva tudi investicije v prilagajanje podnebnim spremembam, trajnostno mobilnost, raziskave in razvoj, dolgotrajno oskrbo in vzdrževanje voda. Profitirali bodo tudi občinski proračuni, saj se prihodnje leto povprečnine dvignejo s 628,20 evra na prebivalca, na 645 evrov v letu 2022 in na 647 evrov v letu 2023.
Dodatek k pokojninam je predviden tudi za upokojence. Prihodnje leto junija bodo prejeli med 140 in 450 evri, odvisno od višine njihove pokojnine.
https://twitter.com/mfinance_gov_si/status/1443219299678789632
Vlada dvignila letvico za odhodke
Vlada je z odlokom tudi dvignila najvišjo mejo odhodkov za letošnje leto. Ta se dviga za 670 milijonov evrov na 14,99 milijarde evrov. Gre že za drugi dvig letos, prvega, za 800 milijonov evrov, so opravili aprila.
Pri Socialnih demokratih zaradi tega vladi očitajo, da bi morala pripraviti rebalans proračuna, minister za finance Andrej Šircelj pa zagotavlja, da rebalans ni potreben, saj se le dviguje znesek na postavki ukrepov za spopadanje s pandemijo. Po zadnji spremembi proračuna za letošnje leto so namreč sprejeli še dva finančno zahtevna zakona: zakon o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu ter zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstva.
Velika enotnost pri investicijah v zdravstvo, v 10 letih 2 milijardi evrov
Državni zbor je za današnje razmere presenetljivo enotno z 68 glasovi za in dvema proti potrdil tudi Zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v slovenskem zdravstvu. Ta med leti 2021 in 2031 predvideva investicije v zdravstvo v višini dveh milijard evrov oz. približno 200 milijonov vsako leto, kar se že odraža tudi v predlaganih proračunih.
Oba univerzitetna klinična centra naj bi dobila skupno 763 milijonov evrov, splošne in negovalne bolnišnice 557 milijonov, specialne bolnišnice 214 milijonov, primarno zdravstvo 200 milijonov, psihiatrične bolnišnice 50 milijonov, porodnišnice 26 milijonov, NIJZ in NLZOH pa 33 milijonov evrov. Znanstveno izobraževalne ustanove na področju medicine bodo prejele 200 milijonov evrov, 50 milijonov pa gre za druge znanstveno-izobraževalne ustanove na področju zdravstva.
Povečano investiranje je po mnenju koalicijskih poslancev nujno, saj se je slovensko zdravstvo znašlo v razvojnem zaostanku, podatki pa kažejo tudi na visoko iztrošenost opreme. Opozicijo skrbi predvsem, če bodo investicije smiselne in dovolj premišljene.
Pogrešajo tudi prenovo mreže javnih zdravstvenih zavodov in skrb za kadre, da ne bomo imeli modernih, a praznih zidov. Kljub temu je zakon podprla večina poslancev tudi iz opozicije.
Povezani članki
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
28
Predstavitev knjige Materinska knjižica
18:00 - 20:00
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
Video objave
Odmev tedna: Zbiranje lastovk za prihod pomladi
22. 3. 2024 ob 20:31
Odmev tedna: Mučeniki, cvetje in komunikacija
15. 3. 2024 ob 20:37
2 komentarja
[email protected]
"Bistveno so se povečale naložbe v zdravstvo."
Za vprašat se je, če bomo skrajšali čakalne vrste. Zbere se ogromnega denarja. Vprašanje pa je, kako se to razporedi. Znanec, ki dela v bolnišnici mi je povedal, da so se delili taki kovid dodatki, da se je za prijet za glavo in dobro, da navadni ljudje tega ne vedo. Prav je, da so jih dobili tisti, ki delajo s kovid bolniki, ampak dobili so jih tudi tisti, ki s takimi bolniki sploh niso bili v stiku!
Alojzij Pezdir
V parlamentu lahko pričakujemo standardne gromovniško puhle in prazne očitke opozicije, da je proračunska poraba prevelika, premalo razvojno naravnana v izobraževanje in znanost ter razvoj tehnologije, da manjka "zelena" in "digitalna" razsežnost ..., a na koncu bodo nadvse razkošno in vseobsežno predvideno javno porabo seveda večinsko podprli, saj se iz zgledno social-demokratskega proračuna napaja večina ljubljanske urbane kulturne elite, ki že več kot 70 tednov prireja "spontane" množične ulične performanse po scenarijih in v režiji "frontmana" Jaše Jenulla. (Ta "ikona" uličnih performativnih akcij in atrakcij upravičeno postaja že favorit opozicije za Prešernovo nagrado za ulične in njim podobne umet(el)nosti.)
Ponovno bomo priče zgodovinskemu paradoksu, da bodo proti povečanju sredstev za številne nujne in upravičene socialne programe in transferje, za povečanje sredstev lokalnih skupnosti, za investicije v nujne sodobnejše prometne povezave in v komunalno infrastrukturo ... najbolj glasni prvaki in govorci sicer (verbalno) socialno nadvse čutečih in skrbnih opozicijskih kul-talibanov ter njihovih zavezniških svobodnih sindikatov. Kot so bili pred časom v opoziciji in njihovih sindikatih unisono proti splošnemu in enotnemu znižanju davkov ter proti razbremenitvam vseh delavskih plač oz. proti višjim neto plačam vseh zaposlenih v RS.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.