Kakšno je zanimanje med bodočimi dijaki za katoliške gimnazije in zasebne srednje šole na splošno

25. aprila se je iztekel rok, v katerem je lahko 18.644 devetošolcev, ki so se prijavili za vpis v  srednjo šolo za šolsko leto 2018/2019, svojo prijavo preneslo na katero od drugih srednjih šol. Te so letos skupaj razpisale 23.644 razpisnih mest. 

V Sloveniji deluje 145 državnih srednjih šol in 6 srednjih šol v zasebni lasti ter 5 zavodov za mladostnike s posebnimi potrebami. V državnih srednjih šolah se letno izobražuje okrog 72.000 dijakov, v zasebnih pa okrog 1.800.

Delež zasebnih šol v Sloveniji je torej 4 %, v njih pa se izobražuje 2,5 % slovenskih dijakov. Letošnji odstotek devetošolcev, ki so svojo prijavnico podali na eno od zasebnih srednjih šol, je še nekoliko nižji - 2,3 %. Katoliške gimnazije bodo izobraževale približno 2 odstotka vseh dijakov v generaciji, ki bo jeseni prvič vstopila v srednjo šolo.

Do letošnjega 25. aprila je svojo prijavo za vpis na srednješolske zavode v zasebni lasti podalo 431 dijakov, od tega 384 v štiri katoliške gimnazije: Škofijsko klasično gimnazijo 140, v Škofijsko gimnazijo Antona Martina Slomška 82, v Gimnazijo Želimlje 94 in v Škofijsko gimnazijo Vipava 68.

Kljub temu, da je letošnja generacija številčno močnejša za slabih tisoč mladih, si je lani vpisa v katoliške gimnazije želelo nekoliko več dijakov, in sicer 401, pred dvema letoma pa 456 pri številčno približno enaki generaciji kot je letošnja.

Pri tem je potrebno izpostaviti, da se delež dijakov, vpisanih v splošno srednješolsko izobraževanje, konstantno znižuje in je v šolskem letu 2016/2017 padel na 35 odstotkov.  V primerjavi z letom 2010/11 se je delež dijakov v poklicnih in strokovnih programih povečal za 5 odstotnih točk, na drugi strani se je zmanjšal delež vključenih v gimnazije.