Kakšni so največji dometi političnih strank in kako bi ta trenutek zgledal državni zbor
POSLUŠAJ ČLANEK
Zakaj na podlagi anket ni smotrno sprejemati volilnih odločitev, smo na Domovini razložili pred dnevi. A to še ne pomeni, da informacija o trenutnem dometu političnih strank ni vredna zanimanja zainteresiranih državljanov.
Še posebej, če je ta sestavljena prav iz vseh razpoložljivih anket, ki jih lahko zasledimo v medijih. Tovrstni izračun pripravlja spletna stran volilna-napoved.si, trenutni največji domet strank pa predstavljamo na podlagi raziskave Episcentra.
Raziskava, ki jo je na vzorcu 1006 vprašanih (računalniško podprto telefonsko + spletno anketiranje) izvedla agencija Episcenter, je zanimiva zato, ker ne meri zgolj realnega dosega, temveč tudi maksimalni doseg, kamor bi lahko stranke segle, če bi bile volitve ta trenutek.
Razlika med realnim (kateri stranki bi zaupali svoj glas oz. katera vam je najbližja) in maksimalnim dosegom (katere so tiste, o katerih razmišljate, da bi jim zaupali svoj glas), pa pritrjuje, da v tej volilni tekmi še ni nič odločega.
Realni doseg upošteva samo opredeljene anketirance.
Tako po realnem kot maksimalnem dosegu trenutno vodi SDS (25,6 %, oziroma 28,2 % podpora med tistimi, ki bi se volitev zanesljivo, oziroma verjetno udeležila ali o tem še niso odločeni). Po realnem dosegu znotraj intervala zaupanja sledita SD (16,1 %) in LMŠ (14,7 %). Nekoliko večji maksimalni doseg kaže LMŠ.
Na četrtem mestu sta praktično izenačeni Levica (8,5 %) in NSi (8,2 %), pri čemer imajo krščanski demokrati nekoliko večji maksimalni doseg od radikalnih levičarjev.
SMC po realnem dosegu že precej zaostaja (5,6 %), a ima veliko rezervo v tistih, ki še razmišljajo, ali bi ji vendarle namenili svoj glas. DeSuS se nahaja slab odstotek nad parlamentarnim pragom in hkrati s skromno rezervo glasov do maksimalnega dosega.
Stranka Alenke Bratušek je trenutno pod mejo vstopa v parlament, a ji vrata ostajajo odprta zaradi precej volivcev, ki razmišljajo o tem, da bi to stranko nemara podprlo.
Na dosegu parlamenta sta ta trenutek tudi Zidanškova SLS in Jelinčičeva SNS.
Realni doseg drugih strank ne presega 2 %, a med njimi sta predvsem Lista novinarja Bojana Požarja in Dobra država še vedno v igri, da prepriča volivce, naj ju podprejo, saj je njun maksimalni doseg 5,4 % oziroma 5,2 % podpore. Povsem odpisati ne gre še Čuša in Zelenih Slovenije s trenutnim maksimalnim dosegom 3,7 %, kar je do volitev seveda še mogoče nadoknaditi.
Še najboljši vpogled razpoloženja volilnega telesa ta trenutek daje skupek vseh javnomnenjskih raziskav z druge polovice maja, ki jih upošteva spletna stran volilna-napoved.si.
Pomembno je vedeti, da spodnja volilna napoved velja le za odsev razmerij med strankami, kot bi se odrazila v poslanskih sedežih ta trenutek in ne na volilni dan. Pri čemer je, ker se volivci zdaj še ne opredeljujejo taktično, morda bližja pristnemu volilnemu razpoloženju ljudi kot bo rezultat volitev samih.
Po teh izračunih stranki SDS trenutno kaže na 27 sedežev v DZ, stranki SD 17, LMŠ 16, Levici 9, NSi 8, SMC 6, in DeSUS-u 5 sedežev. Takoj ko bi se čez parlamentarni prag uvrstila še katera od ostalih strank, bi se število teh sedežev drugim strankam proporcionalno zmanjšalo.
Primerjave z združenimi anketami iz prejšnjih obdobij omogočajo določitev trendov gibanja podpore strankam. Pri tem je opazno, da se krepi predvsem desno-sredinski blok strank SDS in NSI.
Še posebej, če je ta sestavljena prav iz vseh razpoložljivih anket, ki jih lahko zasledimo v medijih. Tovrstni izračun pripravlja spletna stran volilna-napoved.si, trenutni največji domet strank pa predstavljamo na podlagi raziskave Episcentra.
Raziskava, ki jo je na vzorcu 1006 vprašanih (računalniško podprto telefonsko + spletno anketiranje) izvedla agencija Episcenter, je zanimiva zato, ker ne meri zgolj realnega dosega, temveč tudi maksimalni doseg, kamor bi lahko stranke segle, če bi bile volitve ta trenutek.
Razlika med realnim (kateri stranki bi zaupali svoj glas oz. katera vam je najbližja) in maksimalnim dosegom (katere so tiste, o katerih razmišljate, da bi jim zaupali svoj glas), pa pritrjuje, da v tej volilni tekmi še ni nič odločega.
Realni doseg upošteva samo opredeljene anketirance.
Tako po realnem kot maksimalnem dosegu trenutno vodi SDS (25,6 %, oziroma 28,2 % podpora med tistimi, ki bi se volitev zanesljivo, oziroma verjetno udeležila ali o tem še niso odločeni). Po realnem dosegu znotraj intervala zaupanja sledita SD (16,1 %) in LMŠ (14,7 %). Nekoliko večji maksimalni doseg kaže LMŠ.
Na četrtem mestu sta praktično izenačeni Levica (8,5 %) in NSi (8,2 %), pri čemer imajo krščanski demokrati nekoliko večji maksimalni doseg od radikalnih levičarjev.
SMC po realnem dosegu že precej zaostaja (5,6 %), a ima veliko rezervo v tistih, ki še razmišljajo, ali bi ji vendarle namenili svoj glas. DeSuS se nahaja slab odstotek nad parlamentarnim pragom in hkrati s skromno rezervo glasov do maksimalnega dosega.
Stranka Alenke Bratušek je trenutno pod mejo vstopa v parlament, a ji vrata ostajajo odprta zaradi precej volivcev, ki razmišljajo o tem, da bi to stranko nemara podprlo.
Na dosegu parlamenta sta ta trenutek tudi Zidanškova SLS in Jelinčičeva SNS.
Realni doseg drugih strank ne presega 2 %, a med njimi sta predvsem Lista novinarja Bojana Požarja in Dobra država še vedno v igri, da prepriča volivce, naj ju podprejo, saj je njun maksimalni doseg 5,4 % oziroma 5,2 % podpore. Povsem odpisati ne gre še Čuša in Zelenih Slovenije s trenutnim maksimalnim dosegom 3,7 %, kar je do volitev seveda še mogoče nadoknaditi.
Bližje so volitve, bolj pridobivata SDS in NSi
Še najboljši vpogled razpoloženja volilnega telesa ta trenutek daje skupek vseh javnomnenjskih raziskav z druge polovice maja, ki jih upošteva spletna stran volilna-napoved.si.
Pomembno je vedeti, da spodnja volilna napoved velja le za odsev razmerij med strankami, kot bi se odrazila v poslanskih sedežih ta trenutek in ne na volilni dan. Pri čemer je, ker se volivci zdaj še ne opredeljujejo taktično, morda bližja pristnemu volilnemu razpoloženju ljudi kot bo rezultat volitev samih.
Po teh izračunih stranki SDS trenutno kaže na 27 sedežev v DZ, stranki SD 17, LMŠ 16, Levici 9, NSi 8, SMC 6, in DeSUS-u 5 sedežev. Takoj ko bi se čez parlamentarni prag uvrstila še katera od ostalih strank, bi se število teh sedežev drugim strankam proporcionalno zmanjšalo.
Primerjave z združenimi anketami iz prejšnjih obdobij omogočajo določitev trendov gibanja podpore strankam. Pri tem je opazno, da se krepi predvsem desno-sredinski blok strank SDS in NSI.
Zadnje objave
Vlada z novim pravilnikom spreminja postopke naročanja in najdaljše čakalne dobe
18. 4. 2024 ob 17:37
V Chicagu spor glede nezakonitih priseljencev
18. 4. 2024 ob 15:31
Škandalozno: Vlada namenja visoke nagrade provladnim medijem
18. 4. 2024 ob 12:36
Volitve na Hrvaškem – zmaga tradicionalnih vrednot
18. 4. 2024 ob 8:42
V Velenju vzklikali: »Lopovi! Lopovi!«
18. 4. 2024 ob 6:00
Bo moral občudovalec Hitlerja Urban Purgar znova v zapor?
17. 4. 2024 ob 17:46
Kako pripravljeni smo na katastrofe? Verjetno manj, kot verjamemo
17. 4. 2024 ob 16:15
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Festival norosti
13. 4. 2024 ob 6:00
Odmev tedna: Bitka praznikov
5. 4. 2024 ob 19:55
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
3 komentarjev
STAJERKA2021
Volite BOJANA POŽARJA, saj se ga vsi bojijo. Ker je raziskovalni novinar, pozna vse povezave in packarije vseh, ki so se do sedaj gnetli pri državnih jaslih. Sploh ne razumem, da volilci ne prepoznajo nove šibe, ki bi počistila to lažnjivo gnojnico. Če ne sedaj, KDAJ POTEM? Vsi parlamentarci so že dokazali, kako "znajo", pa jih boste nagradili še enkrat?
Kraševka
Sama bom volila NSi, ker mislim, da je najbližja mojim vrednotam.
Če se NSi, pred volitvami ne združuje, ni nič narobe. Srčno upam, da se bo po volitvah povezala s sorodnimi strankami in za tem složno delovala - KOT JE VEDNO DO SEDAJ. Koalicijskega partnerja ni nikoli izdala, kar je spoštovanja vredno.
Mogoče bo s časom dozorel tudi čas za NOVI DEMOS.
AlojzZ
Sile, ki hočejo Slovenijo spraviti iz socialističnega objema, so enostavno prešibke. Seveda se tudi pojavlja dvom, ali sodita SDS in NSi tudi med te sile.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.