Kakšni so največji dometi političnih strank in kako bi ta trenutek zgledal državni zbor

POSLUŠAJ ČLANEK
Zakaj na podlagi anket ni smotrno sprejemati volilnih odločitev, smo na Domovini razložili pred dnevi. A to še ne pomeni, da informacija o trenutnem dometu političnih strank ni vredna zanimanja zainteresiranih državljanov.

Še posebej, če je ta sestavljena prav iz vseh razpoložljivih anket, ki jih lahko zasledimo v medijih. Tovrstni izračun pripravlja spletna stran volilna-napoved.si, trenutni največji domet strank pa predstavljamo na podlagi raziskave Episcentra.

Raziskava, ki jo je na vzorcu 1006 vprašanih (računalniško podprto telefonsko + spletno anketiranje) izvedla agencija Episcenter, je zanimiva zato, ker ne meri zgolj realnega dosega, temveč tudi maksimalni doseg, kamor bi lahko stranke segle, če bi bile volitve ta trenutek.

Razlika med realnim (kateri stranki bi zaupali svoj glas oz. katera vam je najbližja) in maksimalnim dosegom (katere so tiste, o katerih razmišljate, da bi jim zaupali svoj glas), pa pritrjuje, da v tej volilni tekmi še ni nič odločega.

Realni doseg upošteva samo opredeljene anketirance.

Tako po realnem kot maksimalnem dosegu trenutno vodi SDS (25,6 %, oziroma 28,2 % podpora med tistimi, ki bi se volitev zanesljivo, oziroma verjetno udeležila ali o tem še niso odločeni). Po realnem dosegu znotraj intervala zaupanja sledita SD (16,1 %) in LMŠ (14,7 %). Nekoliko večji maksimalni doseg kaže LMŠ.

Na četrtem mestu sta praktično izenačeni Levica (8,5 %) in NSi (8,2 %), pri čemer imajo krščanski demokrati nekoliko večji maksimalni doseg od radikalnih levičarjev.

SMC po realnem dosegu že precej zaostaja (5,6 %), a ima veliko rezervo v tistih, ki še razmišljajo, ali bi ji vendarle namenili svoj glas. DeSuS se nahaja slab odstotek nad parlamentarnim pragom in hkrati s skromno rezervo glasov do maksimalnega dosega.

Stranka Alenke Bratušek je trenutno pod mejo vstopa v parlament, a ji vrata ostajajo odprta zaradi precej volivcev, ki razmišljajo o tem, da bi to stranko nemara podprlo.

Na dosegu parlamenta sta ta trenutek tudi Zidanškova SLS in Jelinčičeva SNS.

Realni doseg drugih strank ne presega 2 %, a med njimi sta predvsem Lista novinarja Bojana Požarja in Dobra država še vedno v igri, da prepriča volivce, naj ju podprejo, saj je njun maksimalni doseg 5,4 % oziroma 5,2 % podpore. Povsem odpisati ne gre še Čuša in Zelenih Slovenije s trenutnim maksimalnim dosegom 3,7 %, kar je do volitev seveda še mogoče nadoknaditi.

Kliknite za povečavo

Bližje so volitve, bolj pridobivata SDS in NSi


Še najboljši vpogled razpoloženja volilnega telesa ta trenutek daje skupek vseh javnomnenjskih raziskav z druge polovice maja, ki jih upošteva spletna stran volilna-napoved.si.

Pomembno je vedeti, da spodnja volilna napoved velja le za odsev razmerij med strankami, kot bi se odrazila v poslanskih sedežih ta trenutek in ne na volilni dan. Pri čemer je, ker se volivci zdaj še ne opredeljujejo taktično, morda bližja pristnemu volilnemu razpoloženju ljudi kot bo rezultat volitev samih.

Po teh izračunih stranki SDS trenutno kaže na 27 sedežev v DZ, stranki SD 17, LMŠ 16, Levici 9, NSi 8, SMC 6, in DeSUS-u 5 sedežev. Takoj ko bi se čez parlamentarni prag uvrstila še katera od ostalih strank, bi se število teh sedežev drugim strankam proporcionalno zmanjšalo.



Primerjave z združenimi anketami iz prejšnjih obdobij omogočajo določitev trendov gibanja podpore strankam. Pri tem je opazno, da se krepi predvsem desno-sredinski blok strank SDS in NSI.


KOMENTAR: Uredništvo
Ni več dvotretjinske večine levice, a brez zaveznikov ne bo šlo
Na Domovini vseskozi opozarjamo, da javnomnenjskih anket ne smemo razumeti kot napoved volilnega rezultata, temveč kot približen odsev trenutnih strankarskih razmerij. Prav tako, kot je sinoči urednik Domovina.je Slovence pozval na gostovanju v Odmevih, ne jemljimo anket kot osnovo za taktično glasovanje na volitvah. Lahko pa glede na trenutne trende sklepamo, kaj se dogaja v volilni tekmi. In ta kaže na krepitev dvojčka strank, ki izhajata iz slovenske pomladi. Prvi cilj tega bloka bi nedvomno moral biti preprečitev ustavne večine strankam levo od sredine, s katero bi lahko bistveno posegala v same temelje družbe. Za ta cilj je še bolj kot zmagovita SDS pomembna močna NSi, katere maksimalni doseg kaže, da lahko s podporo nezanemarljive krščansko-demokratske volilne baze postane vsaj četrta najmočnejša stranka v parlamentu. V primeru, da bi se dvojčku z vstopom v parlament uspela priključiti še vsaj ena stranka, ki ne sodi v socialistični, oziroma levo-liberalni blok, bi se ta počasi že bližal polovici parlamentarnih sedežev. Prav zato bo na teh volitvah, ko bo šlo za sestavo vladne koalicije, tako za en kot za drugi politični pol bolj od relativne zmage pomembno, kako močan bo potencialni drugi in tretji koalicijski partner. In kateri od strank, ki visijo na robu uvrstitve v državni zbor, bo preboj tudi dejansko uspel.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30