Kakšnega ustavnega sodnika bomo dobili z dr. Andražom Terškom ali Barbaro Zobec?

Nejc Povirk
17

Postopek izbiranja novega ustavnega sodnika, ki bo nadomestil ustavno sodnico Dunjo Jadek Pensa, se bo v kratkem nadaljeval tudi v parlamentu. Kandidatu dr. Andražu Teršku se nasmiha devetletni mandat.

Po včerajšnji predstavitvi kandidatov za ustavnega sodnika dr. Andraža Terška in Barbare Zobec je očitno, da bo parlament najverjetneje podprl prvega. Poleg opozicijskih LMŠ, SD, SNS, Levice in dela Desusa so nazadnje napovedali podporo tudi v SMC. To zagotavlja dovolj glasov za imenovanje. Protikandidatko Zobčevo podpirajo v SDS, kot sprejemljivo jo označujejo tudi v NSi, niso se pa opredelili, koga bodo na glasovanju podprli.

Kandidata sta v svojih predstavitvah navedla bistvene razloge, zakaj sta se odločila za kandidaturo.

Teoretik …

Foto: osebni arhiv

V svoji predstavitvi je poudaril, da je za ustavno sodišče odločilna »moč argumenta, moč znanja in dnevno-politična neomadeževana prepričljivost pravosodnega odločanja«. Poudaril je svojo zavezanost človekovim pravicam in svobodi govora. Poudaril je tudi, da je v svoji karieri velikokrat svetoval mnogim, ki so žrtve krivičnega sojenja slovenskih sodišč. Ti so mu odgovarjali, da bodo lažje živeli z občutkom, da jim je bila storjena krivica, kot z občutkom, da je bilo z njihovim miselnim procesom nekaj narobe.

V javnosti se je kandidat velikokrat izpostavil, med drugim je kritiziral polemike o financiranju zasebnega šolstva in izpostavljal, da mora politika izpolniti odločbo ustavnega sodišča. Še pred tem je bil v javno odmevnem sporu med Zoranom Jankovićem in aktivisti, ki niso hoteli zapustiti nekdanje tovarne Rog, na strani slednjih, z argumentom, da “imajo rogovci posest nad javnim dobrim, ki so ga napolnili z vsebino, kar bi morala sodna oblast zaščititi.”

Ob razgreti razpravi glede preganjanja tako imenovanega sovražnega govora pa je bil bližje široki definiciji svobode govora in odločno proti, da se med tem in kazensko odgovornostjo zaradi javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti uvede še prekrškovna sankcija zgolj zaradi vsebine izražanja, ki ne zadostuje vsem kriterijem kazenskega pregona.

V zadnjem času je tudi za Domovino komentiral ukrepe Vlade RS za zajezitev epidemije bolezni Covid-19 in odnosu do protestnikov, pravno pa je v medijih seciral tudi sodbo v zadevi J. Janša proti M. Šetinc Pašek.

V svoji karieri je pisal komentarje za večje število medijev z različnimi svetovno-nazorskimi prepričanji. Morda se ravno na tak način spretno izogiba uvrščanju levo ali desno v političnem spektru. Nedavno je za Reporter dejal, da nikomur ne pripada in ni od nikogar, predvsem ne nikogaršnja last ali kupljivo blago.

… ali praktik?

Barbara Zobec (65) je sodnica že od devetdesetih let prejšnjega stoletja, od leta 2002 je vrhovna sodnica na kazenskem oddelku. Je dolgoletna izpraševalka za področje kazenskega prava pri opravljanju pravniškega državnega izpita in soavtorica zadnje izdaje Komentarja Ustave.

V svoji karieri je obravnavala številne odmevne sodbe v zadevah Patria, Novič in Kangler. Prav zaradi odločitev v teh primerih je prišla v nemilost nekaterih medijev, češ da pripada »jedru SDS«. Zato je velik del svoje predstavitve izkoristila za razlago »spornih določb«, v katerih je bila sodnica poročevalka. Poudarila je, da so ustavne pravice le gola črka na papirju, privid človekovih pravic, če se ne upoštevajo v odnosu do vseh državljanov. »Ne razumem, da nekateri mediji ne razumejo univerzalnosti človekovih pravic in enakosti pred zakonom, ki jih narekuje zakonodaja,« je dejala.

Dejstvo je, da kljub temu da ima sodnik poročevalec veliko vlogo, odločitve z vso odgovornostjo sprejme senat sodnikov. Morda je zanimivo prav to, da je s svojimi argumenti uspela prepričati tudi sodnike, za katere nikakor ne bi mogli trditi, da so »desničarji«. Očitno gre za žensko s tehtnimi argumenti in visoko stopnjo integritete, ki pa ima za razliko od Terška praktično izkušnjo odgovornosti sprejemanja odločitev in ne le akademske obravnave primerov.

Kot kandidatka se bo zavzemala za sprejem čim večjega števila ustavnih pritožb, da bo ustavno sodišče odločalo čimbolj vsebinsko in se na tak način izognili velikemu številu primerov, ki pristanejo na mizi Evropskega sodišča za človekove pravice.

Zobčeva je velika zagovornica svobode izražanja, zaradi svojih stališč pa je že večkrat prišla v nemilost vodstva Vrhovnega sodišča, npr. ko je kritizirala komentarje predsednika sodišča o neupoštevanju sodbe ESČP v primeru PRO PLUS.

Katerikoli izmed kandidatov bo pomenil kvalitetno okrepitev ustavnega sodišča

Oba kandidata za ustavnega sodnika sta zagovornika človekovih pravic in konstruktivna kritika slovenskega sodstva, hkrati pa sta se v svoji karieri že mnogokrat javno izpostavila in zagovarjala tisto, za kar sta smatrala, da je prav. Ugled slovenskega sodstva, na čelu z ustavnim sodiščem, se bo zvišal le ob visoki stopnji transparentnosti, kvalitetne argumentacije in vsebinskih odločb. To predstavljata oba kandidata.

Pomenljivo pa je, da so bili v razpravi o podpori enemu ali drugemu kandidatu politiki korektni do Terška in mu, čeprav ima podporo celotnega levega spektra, kateremu je verjetno tudi nazorsko bližje, niso lepili političnih etiket. Za razliko odnosa do Zobčeve, kjer, vsej njeni strokovnosti navkljub, takšne korektnosti levi del politike ni zmogel.

Kako se bo na koncu izteklo? Po nedavni obljubi podpore s strani stranke SMC ima Teršek za osvojitev položaja večje možnosti.

Doniraj

17 KOMENTARJI

  1. Vsekako je Teršek NAZORSKO bližje Levici. Ali bo to pri raznih presojah, tudi vplivalo na njegovo odločitev, pa se bo pokazalo v prihodnje.

    Nič narobe ni, če sodnik prizna svoje NAZORSKO gledanje. Pomembno pa je, da bi bilo USTAVNO SODIŠČE NAZORSKO uravnovešeno.

    Kot prispevek zgoraj navaja, da se je Teršek opredelil v prid “prebivalcem Roga”, ker so tja prinesli vsebino. Vendat ta stavba ni njihova. Ali ima lastnik kake pravice?

    Ta “vsebina” Roga, je tako LIBERALNA, da prehaja že v ANARHIJO. Meni bolj deluje, kot ZAVETIŠČE anarhistov in USTAJNIKOV.

    Ali ima množica “alla prebivalci Roga” pravico, da se VSELI V TUJO STAVBO in tam počenja svoje “projekte”, neoziraje se, ali se s tem strinja Lastnik?

    Jaz nisem pravnik, vendar moja KMEČKA pamet mi pravi, da nihče nima pravice vzeti nekaj v posest, kar ni njegovo.
    Kolikor vem, lahko nekaj PRIPOSESTVUJEŠ le, če med dolgotrajnim posestvovanjem, živiš v prepričanju, da je bila to že last tvojih prednikov in ti v 20 letih tega ni nihče oporekal.

    Drugo pa je, če lastnik zahteva, da mu posest vrneš in ti veš, da je to njegovo!

    Zato tukaj težko pohvalim Terška, da daje prav, stanovalcem Roga.

  2. Resnično strokovno delujoč ustavni sodnik bi moral kar se le da izključiti svojo politično pripadnost.Mislim, da je to mogoče.Parlament pa bo seveda odločal politično.

  3. Po nedavnem javnem nastopu obeh kandidatov v uradu Predsednika RS ter po njunem prejšnjem nastopanju v javnosti je mogoče reči, da gre za nesporno profesionalno in etično primerna kandidata za ustavno sodnico ali sodnika.
    Na eni strani je zavidljiva profesionalna karierna praksa prepoznavne sodnice oz. vrhovne sodnice na kazenskem oddelku, ki ima za seboj tisoče zahtevnih sodniških presoj in odločitev, na drugi strani bleščeča teoretska, publicistična in pedagoška kariera raziskovalca in misleca ustavnega in veljavno normiranega prava ter vsakršnega univerzalnega in civilizacijskega etičnega “prav”.
    Oba sta v vsem svojem dosedanjem delovanju in javnem zastopanju profesionalne sodniške in pravne etike ter kulture odločno in preverljivo zavezana veljavni ustavi in načelom vladavine prava, a tudi doslednemu spoštovanju, varovanju, uveljavljanju in izvrševanju univerzalnih temeljnih človekovih pravic in svoboščin ter doslednemu varovanju in uveljavljanju svobode javne besede ter mnenjske svobode v veljavni politično pluralni in večstrankarski demokratični družbeni ureditvi v RS.
    Žal bo nazadnje odločitev političnih strank v DZ RS, kot vselej, izrazito pristran(kar)sko politična in pragmatična. A ne glede na končno oz. dokončno odločitev poslancev lahko iskreno upamo, da bo Ustavno sodišče RS z novim veljavno izvoljenim enakopravnim in enakovrednim članom (sodnico ali sodnikom) pridobilo nove dragocene človeške in profesionalne izkušnje, novo dragoceno znanje ter novo kakovost osebne intelektualne in profesionalne poštenosti, nepristranskosti in iskrene aktivistične privrženosti za odločno in nepristransko uveljavljanje in izvrševanje veljavne Ustave RS ter dosledne vladavine prava za vse državljane RS na trdni ustavni osnovi.

    • S tem se pa strinjam. Leta nazaj je bil dosti bolj luciden in njegova razmišljanja so bila super ter izredno realna. Ni bil ne na eni ne na drugi strani…

      Zadnje čase se pa nekam malce bolj nagiba, se mi zdi…

  4. Prebral sem mnenje in poglede dr. Andraža Terška v zvezi z razsodbo Vrhovnega sodišča glede zadeve J. Janša proti M. Šetinc Pašek, ki je razsodilo v prid pritožbe toženega Janše. Svojo razsodbo je utemeljilo z dejstvom, da sta oba, novinar in politik, javni osebi z enakimi pravicami in dolžnostmi do svobode izražanja.
    V tej svoji analizi tega primera, g. Teršek predvsem navaja podobne primere in razsodbe ESČP, ko to sodišče daje prednosti novinarjem. Ker bo skoraj zagotovo tudi ta primer razsojalo ESČP, je to njegovo analaizo razumeti kot namig ustavnim sodnikom, kako naj v tem primeru odločajo. Če bo izvoljen za ustavnega sodnika, ni skoraj nobenega dvoma več, kako bi se v tem primeru tudi sam odločil.

    Primerjamo medijske razmere doma in v tujini. V Sloveniji obvladuje MSM tranzicijska levica, kjer so novinarji še vedno družbenopolitični delavci, ki proti političnim nasprotnikom smejo uporabljati vsa možna sredstva, predvsem laži in pa podtikanja.
    Pa ne samo medijev, tudi velik del sodstva.
    Ali je mogoče pričakovati, da bi bil dr. Andraž Teršek mož, ki bi predstavljal rešitev iz te, že trideset let trajajoče, tranzicije ?

    • Tudi jaz pogrešam, da bi Teršek jasno povedal, da se NOVINARJI ne smejo posluževati LAŽI.

      S takim POČETJEM imajo NOVINARJI možnost, da kriminalca “naredijo” poštenega, POŠTENEGA pa za KRIMINALCA. Temu se težko reče novinarstvo.

      Ali ne bi lahko temu rekli: NOVINARSKI KRIMINAL. Kako naj se pošten človek opere pred množico, saj ga RTV ne vabi pred ekran. Pred ekran pripeljejo novinarji le tiste, ki jim ploskajo.

  5. Ustavno sodišče mora biti nazorsko uravnoteženo. Problem sedanje sestave je, da je nazorsko neuravnoteženo v prid levici. Že Cicero je rekel nekako takole: če hočemo pojasniti naravo prava, se moramo ozreti (upoštevati) pravo človeka, torej posameznika v času, kraju, položaju itd. Ustavno sodišče je torej varuh ustavnosti in zakonitosti v neki državi in kot tako po položaju in vsebini odloča politično, čeprav z dogovorjenimi, sprejetimi pravnimi merili in postulati. Problem pravnika Terška je torej vsebinski, je levičar in pravo gleda in razume skozi levičarska očala. Tu osebna poštenost nič ne pove.

  6. Če bodo poslanci ravnali korektno pri izbiri ustavnega sodnika oz . sodnice Ustavnega sodišča, potem mora vsekakor imeti prednost spoštovana gospa dr. Barbara Zobec. Mesto ustavne sodnice zapušča ženska, zato naj njeno mesto zasede ženska, ki je prav vrhunsko usposobljena na področju ustavnega prava in vrednot, ki jih nujno mora posedovati oseba na Ustavnem sodišču, da lahko razsoja nepristransko v duhu pravičnosti.

  7. Boste na Domovini kaj napisali, kakšne revolucionarne težnje ima vaš komentator Teršek? Pošteno bi bilo. Njegovi komentarji me nikoli niso prepričali, da gre za pošteno in zgrajeno osebnost.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime