Kakšne so priložnosti slovenskega predsedovanja Svetu EU

Vir: Urad vlade za komuniciranje

Na proslavi 30. obletnice nastanka naše neodvisne in svobodne države nam je sedanji predsednik Evropskega sveta Charles Michel iskreno čestital in nam zaželel uspešno drugo predsedovanje EU v zgodovini samostojne Slovenije. Kljub voščilu je slovensko predsedovanje že zavito v skrbi naše politične scene, ki se počasi prenaša tudi na druge evropske igralce. Slednje seveda skrbi predvsem, kako se bo slovenska vlada odrezala pri mediacijah znotraj EU.

Ob teh skrbeh pa obstaja tudi nekaj priložnosti za Slovenijo. Ne samo prestižne priložnosti, ampak tudi konkretna dejanja, ki bi jih s časom lahko občutila tudi navadna Slovenka ali Slovenec. A preden začnemo sanjati o možnih uspehih Slovenije v času našega predsedovanja, mora vlada najprej brezhibno opraviti vse svoje evropske naloge, in to brez kakršnekoli večje politične napake, ki so tako pogoste v naši domači politiki.

Vodili bomo celotno EU

Največji izziv predsednika vlade in njegove ekipe pri predsedovanju bo brez dvoma izvajanje uspešne mediacije in pogajanj med različnimi bloki držav znotraj Evropske unije. Pri nas večina pozna le razdelitev na Zahod in Vzhod, torej med zahodnimi članicami ter Madžarsko in Poljsko, a v resnici obstaja vrsta delitev na različne tabore, ki se ves čas spreminjajo glede na posamezne interese članic in različne izzive. Spomnimo se, da je takrat, ko so se članice dogovarjale o skupnem zadolževanju, prišla na dan manj običajna drugačna razdelitev. Na eni strani so bile tako rekoč skope oz. »frugal« države (Nizozemska, Danska, Nemčija in Avstrija itd.), ki so želele manj evropskega zadolževanja, medtem ko se je večina članic zavzemala za večje skupno zadolževanje (npr. Španija, Italija, Francija itd.). O teh blokih in o položaju Slovenije znotraj njih si lahko več preberete tukaj.

Posnetek komentarja Petra Jermana je na voljo na koncu prispevka.

Naš premier bo torej pri vsaki razpravi moral iskati kompromisne rešitve in tehtati vsako svojo besedo in dejanje. Pri temu bo mu bosta seveda pomagali slovenska diplomacija in bruseljska evropska administracija na čelu z Uršulo Von der Leyen in Charlesom Michelom. A vendar se zdi, da bo tukaj večji delež odgovornosti padel na Slovenijo in njeno vlado.

Nevtralna mediacija?

Pogosto države, ki predsedujejo svetu EU, najdejo rešitve, ki posredno ali neposredno pomagajo tudi njim samim, zlasti na področjih energetike, gospodarstva, zunanjih odnosov …

Največ pozornosti domačih medijev in verjetno tudi tujih bo še vedno posvečene sporom med Poljsko in Madžarsko na eni in ostalimi članicami na drugi strani. Lani je sicer naš premier že pomagal pri mediaciji in iskanju kompromisa pri dogovoru o skladu za postpandemično obnovo EU, kar mu je na koncu tudi uspelo. Tokrat bo situacija drugačna, saj bo znotraj predsedovanja  predvsem moral računati samo nase, saj se septembra (tokrat verjetno) dokončno iz visoke evropske politike poslavlja nemška kanclerka Angela Merkel. Poleg tega si tudi v času predsedovanja ne more privoščiti, da bi odkrito stopil na katerokoli od vpletenih strani, tako kot smo lahko brali v nekaterih domačih in tujih medijih, da naj bi se na zadnjem sestanku Evropskega sveta v razpravi o novem madžarskem kazenskem zakoniku neformalno pridružil Orbanu in njegovim zaveznikom.

Dober odnos, ki ga ima naš predsednik vlade s svojim madžarskim kolegom, je morda priložnost, saj mu verjetno Orban bolj zaupa in bo z njim lažje sklenil kompromis z evropsko večino kot pa s kom drugim. Po drugi strani pa predvsem predstavnike evropskih levosredinskih strank v Bruslju skrbi, da bo naš premier v teh pogajanjih nudil podporo Orbanu, ker so njegova stranka in mediji blizu nje finančno odvisni od poslovnežev, ki so Orbanovi privrženci. Seveda pa lahko na vse skupaj gledamo tudi tako, da uspešna mediacija in uspešna izvedba predsedovanja prinašata premierju in Sloveniji tudi priložnosti.

Priložnosti predsedovanja

Prva priložnost, ki bi se lahko takoj ponudila ob uspešni izvedbi predsedovanja, je seveda politična. Vladni uspeh bi lahko prekrižal račune opoziciji, ki si prizadeva za sklic predčasnih volitev, hkrati pa bi zagotovil boljšo podobo vlade pred začetkom kampanje za naše državnozborske volitve leta 2022. Poleg tega bi uspeh pri mediacijah v evropskih pogajanjih poleg močne vladne zunanje politike pripomogel k večjemu ugledu Slovenije na evropskem odru in jo prikazal kot resno in izkušeno članico EU.

Možne so tudi priložnosti pri izboru rešitev v primerih mediacije. Pogosto države, ki predsedujejo svetu EU, najdejo rešitve, ki posredno ali neposredno pomagajo tudi njim samim, zlasti na področjih energetike, gospodarstva, zunanjih odnosov itd. Dober primer takšnega kompromisa bi bil lahko evropski energetski načrt, ki bi v evropsko energetsko mešanico vključil tudi jedrsko energijo in tako pomiril članice, ki so v preteklosti razvile uspešne civilne jedrske programe in se bojijo morebitne evropske odločitve o izstopu iz jedrske energetske opcije.

Poleg uspešnih mediacij bodo sadeži vladnega dela pri predsedovanju vidni šele kasneje, ko se bodo posledice vladnih dejanj pokazale bolj jasno. Ena glavnih nalog slovenskega predsedovanja je širitev EU na Zahodni Balkan, kar se seveda ne bo zgodilo v zelo bližnji prihodnosti, a prispevek naše vlade bi lahko v prihodnosti omogočil tudi hitrejšo in bolj učinkovito širitev schengenskega prostora. To pa je nekaj, kar bi pozdravilo tudi veliko Slovencev, ki vsako poletje počitnikujejo na Hrvaškem.

11 komentarjev

  1. Ne gre za spor med Poljsko in Madarsko, ampak s Poljsko in Madžarsko. Mogoče lapsus… Toda zadaj je še več držav na njuni strani, ki pa so zaenkrat tiho, ko se bo zalomilo levičarsko sleparstvo in slepomišljenje, bodo dvignile svoj glas, če bo tega v pretirani meri, npr. grožnja LGBT in kulturnega marksizma, ki bi sprožil populistične nemire, padce vlad in gospodarstva…

    • Tudi jaz tako mislim.
      Ponosni smo lahko, da spet vodi EU – desno-sredinska VLADA.

      Ko je JJ stopil v politiko je bil tako mlad, da je bil marsikdo do njega skeptičen, zaradi mladostneha prehitevanja določenih dogodkov.

      Energije je imel vedno dovolj. Pred 30 leti je pomagal rušiti ENOPARTIJSKI SISTEM.
      Sigurna sem, da bo sedaj delal na temu, da se DEMOKRACIJA in EVROPSKE VREDNOTE ne bi rušilo.
      Demokracija pa pomeni, da ima vsak pravico povedati, kaj si misli.
      To pa težko razumejo Levičarji tistih držav, ki so bili vajeni, vladati brez opozicije – v ENOPARTIJSKIH sistemih. To se je dogajalo predvsem v VZHODNEM BLOKU. Zahod te izkušnje nima, zato težko razume Poljsko, Slovaško, Madžarsko, Češko, Slovenijo….
      Vendar sem prepričana, da bo vseeno vsklajevanje med Z in V – zgledno potekalo.

      Janša in vsa naša Desnica, so se vedno zavzemali za vladavino prava in to si bodo tudi sedaj. Vladavina prava ni to, da so nekateri “več vredni”, drugi pa “manj”. Kot je na proslavi JJ obljubil, si bo prizadeval, da naj bi veljali ENAKI VATLI za VSE, je mislil prav to!
      In sem prepričana, da bo v tem duhu vodil tudi UNIJO.

      Srečno Slovenija, srečno Evropa in skupaj naprej po poti – VREDNOT, kot so jih zasnovali “očetje Evrope” !

    • Pomlad, tako je. Dodatno se utegne evropski zemljevid z volitvami v posameznih vplivnih članicah krepko spremeniti in malce spodrezati krila tej agresivni LGBT politiki do Madžarske in Poljske znotraj EU (optimizem umre zadnji, ha ha). V mislim imam rezultate regionalnih volitev v Franciji, Nemčiji,…. Je pa dejstvo, da je za Poljsko in Madžarsko skupnost držav, ki so tiho, ni pa ta skupnost tako majhna, da bi jo bilo moč politično zanemariti. Ko se bodo le-te prisiljene jasno in javno opredeliti, tako kot so se v zadnjem primeru madžarskega zakona, ki prepoveduje LGBT+ indoktrinacijo maloletnih otrok v šolah, bo zgodba drugačna. Zaenkrat “igro” diktirajo izključno zahodne članice s svojo LGBT+ agendo, na drugi strani pa imamo bolj kot ne posamične odpore in tiho (pasivno) podporo tem odporom. A nič ni večno in že v genskem zapisu bivših komunističnih držav je, da si takšne okupacije s kulturnim marksizmom ne bodo dovolile. Torej bo še pestro. In EU verjetno že kmalu ne bo več to, kar je bila.

  2. Vključitev Balkana v Eu povezave pomeni določene obojestranske obveze in manj možnosti zato, da bi jih vključila Kitajska ali Rusija in bi to pomenilo zanesljivo destabilizacijo, zato je boljše, da sta Hrvaška in Srbija ter Albanski del pod istim dežnikom v gospodarskem in obrambnem smislu.

    • Hrvaška ni Balkan, Pomlad, in je že v EU. Tu vam moram replicirati. Vse leve vlade, tako kot že v časih Titove jugoslavije, Hrvaško zmeraj tiščijo nekam pod jugo bazen, a ta država ni ne Balkan in z ničemer ne sodi v okvir Balkana. To so zgolj komunajzerska podtikanja in floskule. Hrvaška je skupaj s Slovenijo t.i. “srednjeevropska” (uporabljam politični in ne geografski termin) država po vseh merilih in kriterijih, vrednotnem sistemu in vsem, kar paše zraven, in je to bila skupaj s Slovenijo tudi v komunizmu. Marsikomu v Sloveniji, predvsem levemu polu, je še kar v interesu, da to negira. Sprašujem se, zakaj?

      Srbija nikoli ne bo v NATU, zato je tudi zelo vprašljivo, ali bo dejansko vstopila v EU ali ne, saj namerava obdržati posebne vezi z Rusijo in se jih ne namerava odreči. Morda bo z EU uspela izgraditi nekakšen “znotraj-zunaj” status, podobno kot Turčija, a s tesnejšimi povezavami z EU. Za ostale države Balkana, ki še niso v EU, pri čemer nekatere že so članice NATA, pa je članstvo v EU ključno, da se prepreči destabilizacija in ekonomsko nazadovanje tega območja. V mislih imam predvsem BiH in Kosovo ter Makedonijo.

  3. Predsedovanje Slovenije Svetu Evrope bo priložnost za razkrinkanje globalistične politike, ki jo vodi uradni Bruselj. Slednji želi odpraviti evropske narode prek množičnih migracij in vzpostaviti Združene države Evrope, unitarno centralistično vodeno državo, v kateri bodo nacionalne države le še lokalne administrativne enote. Od tod averzija Bruslja do višegrajcev in po novem tudi do Slovenije.
    Da bo priložnost za razkrinkanje globalistične agende evropske vladajoče kaste izrabljena, pa je bolj malo verjetno. Bruselj dobro ve, da je najboljša obramba napad. Zato so višegrajci in zdaj tudi Slovenija pod stalnim udarom instrumentaliziranih evropskih globalističnih medijev, ki jih usmerja Bruselj.
    Nič ni tako, kot zgleda, da naj bi bilo. Evropa je izdana in prevarana od svoje lastne politične in ekonomske elite, ki zasleduje povsem druge cilje kot so interesi evropskih narodov in evropskih volivcev. Evropska demokracija je Potemkinova kulisa, izza katere se krijejo pravi vladarji Evrope: banke in multinacionalke. Spomnimo se nedavne sodbe evropskega sodišča, ki je razsodilo, da je slovenska policija kršila evropsko pravo, ko je zasegla dokumentacijo Banke Slovenije, ki je nič drugega kot podružnica Evropske centralne banke (ECB), ki je nedotakljiva institucija iznad vseh drugih institucij…

Komentiraj