Kakšna bo dota kraljice letošnjega volilnega karnevala in kdo jo bo na koncu odpeljal domov?
POSLUŠAJ ČLANEK
Sedeč v prijetnem hladu košatega figovega drevesa sem ob prebiranju športnega časopisa, ki je bil minule dni moj edini stik z zunanjim svetom, naletel na slikovito misel argentinskega selektorja Jorgeja Sampaolija. Posest žoge v nogometni igri je primerjal z dekletom, kateremu dvoriš ves večer, ji plačaš večerjo in podariš zlato zapestnico, nato ti jo pa pred svitom tekmec nabriše v veceju. Malo kasneje je sam postal žrtev lastne anekdote, ko so Argentino z Messijem na čelu Hrvati nabrisali s ponižujočih 3:0.
Na primero sem se spomnil ob vračanju domov, ko je voditeljica radijskih poročil napovedala, da bo na predlog petih levosredinskih strank predsednik državnega zbora postal Matej Tonin.
Ob prvi vesti o dogajanju v Sloveniji, ki me je dosegla v zadnjih desetih dneh, najprej nisem bil povsem prepričan, kdo je v vlogi zagretega osvajalca, kdo pa potrpežljivo čaka na svoj trenutek, da kraljico letošnjega volilnega plesa na koncu privede v svoj zakonski stan.
Nekaj dni kasneje je slika že precej bistrejša. Kot sem izvedel, je Tonin nekakšna zasilna rešitev levičarske skupine (brez Levice), ki skuša sestaviti koalicijo, a se med seboj ne uspejo zmeniti niti tega, koga postaviti za predsednika novo konstituiranega državnega zbora.
Janša se je ob tem zgolj pomenljivo nasmehnil ter s pojasnilom, da »rešuje zagato levice, ki se ne zna dogovoriti«, poskrbel, da je zraven. Matej Tonin je tako z drugo najširšo podporo v zgodovini Slovenije (za Janezom Podobnikom, ki ga je podprlo 82 poslancev) postal predsednik državnega zbora, na barikadah so ostali edino levi radikalci.
Pri tem je bilo med odzivi zanimivo opazovati, koga je ta odločitev pustila pomirjenega in koga je zaskrbela. Posplošeno bi lahko dejali, da so pomirjeni ostali zmernejši na levici in inteligentnejši na desnici. Med zaskrbljenimi pa najdemo zaresno trdo levičarsko jedro, ki na polno navija za vlado z Levico, in tiste na desnici, ki se bojijo, da je Toninovo kronanje za prvega med poslanci signal približevanja krščanskih demokratov Šarčevi levosredinski koaliciji.
A skrb slednjih je odveč, saj Toninu za mesto predsednika državnega zbora ni bilo potrebno obljubiti ničesar. Ne obstaja niti formalna niti moralna obveza, da zaradi tega skoči v Šarčevo ali katerokoli drugo zakonsko posteljo. Navsezadnje je to politika, ne pa priprava na zakon.
Realno je bil Tonin Šarčeva rešitev v sili, s katero je ta presekal prvi gordijski vozel prerivanj znotraj razdrobljene in samovšečne leve večine. To mu je spretno uspelo, saj bi mu sicer potencialna koalicija razpadla še preden jo je sploh sestavil. A če se mu ob tem dozdeva, da je hkrati storil korak bližje tako želeni "sredinski" koaliciji (ki to ni) s petimi levimi in eno desno stranko, je za politiko bodisi prenaiven bodisi preneumen.
Bistveno z ustanovne seje osmega parlamentarnega sklica lahko povzamemo v dveh ugotovitvah. Najprej smo dobili potrditev že povedanega, da bo morebitna vlada petih+ po parlamentarni moči izenačenih strank najbolj nestabilna doslej in vnaprej obsojena na razpad, saj se ne bo sposobna dogovoriti niti o manj pomembnih stvareh, kaj šele odgovoriti na mnogo zahtevnejše izzive od izbire predsednika državnega zbora.
In drugič, v popolnosti se potrjuje predvolilna teza, da se brez NSi ne da sestaviti stabilne, kaj šele razvojne vlade. Matej Tonin to dejstvo spretno obrača v prid sebe in stranke, ki je kljub "zgolj" sedmim poslancem in baje razočarajočemu volilnemu rezultatu ta trenutek v središču političnega dogajanja v Sloveniji. On sam pa kot predsednik zakonodajne veje oblasti drugi človek v državi.
Nova Slovenija je tako nesporno kraljica letošnjega volilnega karnevala, katere dota bo, za kogarkoli že, izjemno visoka. Kdo bo ob svitu njen kralj in kdo tisti, ki se bo po celonočnem dvorjenju obrisal pod nosom, vsaj navzven ta trenutek še ni znano.
Na primero sem se spomnil ob vračanju domov, ko je voditeljica radijskih poročil napovedala, da bo na predlog petih levosredinskih strank predsednik državnega zbora postal Matej Tonin.
Ob prvi vesti o dogajanju v Sloveniji, ki me je dosegla v zadnjih desetih dneh, najprej nisem bil povsem prepričan, kdo je v vlogi zagretega osvajalca, kdo pa potrpežljivo čaka na svoj trenutek, da kraljico letošnjega volilnega plesa na koncu privede v svoj zakonski stan.
Nekaj dni kasneje je slika že precej bistrejša. Kot sem izvedel, je Tonin nekakšna zasilna rešitev levičarske skupine (brez Levice), ki skuša sestaviti koalicijo, a se med seboj ne uspejo zmeniti niti tega, koga postaviti za predsednika novo konstituiranega državnega zbora.
Janša se je ob tem zgolj pomenljivo nasmehnil ter s pojasnilom, da »rešuje zagato levice, ki se ne zna dogovoriti«, poskrbel, da je zraven. Matej Tonin je tako z drugo najširšo podporo v zgodovini Slovenije (za Janezom Podobnikom, ki ga je podprlo 82 poslancev) postal predsednik državnega zbora, na barikadah so ostali edino levi radikalci.
Nova Slovenija je nesporno kraljica letošnjega volilnega karnevala, katere dota bo, za kogarkoli že, izjemno visoka.
Pomirjeni in zaskrbljeni
Pri tem je bilo med odzivi zanimivo opazovati, koga je ta odločitev pustila pomirjenega in koga je zaskrbela. Posplošeno bi lahko dejali, da so pomirjeni ostali zmernejši na levici in inteligentnejši na desnici. Med zaskrbljenimi pa najdemo zaresno trdo levičarsko jedro, ki na polno navija za vlado z Levico, in tiste na desnici, ki se bojijo, da je Toninovo kronanje za prvega med poslanci signal približevanja krščanskih demokratov Šarčevi levosredinski koaliciji.
A skrb slednjih je odveč, saj Toninu za mesto predsednika državnega zbora ni bilo potrebno obljubiti ničesar. Ne obstaja niti formalna niti moralna obveza, da zaradi tega skoči v Šarčevo ali katerokoli drugo zakonsko posteljo. Navsezadnje je to politika, ne pa priprava na zakon.
Realno je bil Tonin Šarčeva rešitev v sili, s katero je ta presekal prvi gordijski vozel prerivanj znotraj razdrobljene in samovšečne leve večine. To mu je spretno uspelo, saj bi mu sicer potencialna koalicija razpadla še preden jo je sploh sestavil. A če se mu ob tem dozdeva, da je hkrati storil korak bližje tako želeni "sredinski" koaliciji (ki to ni) s petimi levimi in eno desno stranko, je za politiko bodisi prenaiven bodisi preneumen.
"... ti boš kraljica, jest bom kralj ..."
Bistveno z ustanovne seje osmega parlamentarnega sklica lahko povzamemo v dveh ugotovitvah. Najprej smo dobili potrditev že povedanega, da bo morebitna vlada petih+ po parlamentarni moči izenačenih strank najbolj nestabilna doslej in vnaprej obsojena na razpad, saj se ne bo sposobna dogovoriti niti o manj pomembnih stvareh, kaj šele odgovoriti na mnogo zahtevnejše izzive od izbire predsednika državnega zbora.
In drugič, v popolnosti se potrjuje predvolilna teza, da se brez NSi ne da sestaviti stabilne, kaj šele razvojne vlade. Matej Tonin to dejstvo spretno obrača v prid sebe in stranke, ki je kljub "zgolj" sedmim poslancem in baje razočarajočemu volilnemu rezultatu ta trenutek v središču političnega dogajanja v Sloveniji. On sam pa kot predsednik zakonodajne veje oblasti drugi človek v državi.
Nova Slovenija je tako nesporno kraljica letošnjega volilnega karnevala, katere dota bo, za kogarkoli že, izjemno visoka. Kdo bo ob svitu njen kralj in kdo tisti, ki se bo po celonočnem dvorjenju obrisal pod nosom, vsaj navzven ta trenutek še ni znano.
"Greva punca v južne kraje, tam ni zdaj nobene vstaje,
tam bova šla na karneval, ti boš kraljica, jest bom kralj ..."
https://www.youtube.com/watch?v=PKK-2nCbl2g
"Losers always whine about their best. Winners go home and fuck the prom queen." (iz filma The Rock)
tam bova šla na karneval, ti boš kraljica, jest bom kralj ..."
https://www.youtube.com/watch?v=PKK-2nCbl2g
"Losers always whine about their best. Winners go home and fuck the prom queen." (iz filma The Rock)
Ste prebrali komentar?
V zadnjem letu dni ste petmilijonkrat odprli in prebrali naše strani. Za delovanje Domovine ne potrebujemo 5 milijonov evrov, niti 500 tisoč, niti 50 tisočakov. Za tekoče leto potrebujemo zgolj pol te vsote.
Manjka nam še nekaj tisoč evrov. Vsako nakazilo šteje, prosimo prispevajte.
V zadnjem letu dni ste petmilijonkrat odprli in prebrali naše strani. Za delovanje Domovine ne potrebujemo 5 milijonov evrov, niti 500 tisoč, niti 50 tisočakov. Za tekoče leto potrebujemo zgolj pol te vsote.
Manjka nam še nekaj tisoč evrov. Vsako nakazilo šteje, prosimo prispevajte.
Povezani članki
Zadnje objave
P. Metod Benedik, cerkveni zgodovinar: Škofjeloški pasijon je unikum v svetu
29. 3. 2024 ob 6:31
Svoboda govora ali govor Svobode
28. 3. 2024 ob 7:31
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
APR
01
APR
01
KINO V ŽIVO: OKRONANA
19:00 - 21:00
8 komentarjev
MEFISTO
Vprašam vas, ali poznate kako demokratično državo, kjer bi se ne da bi izbiral sredstva sili za mandatarja nekdo, ki je dobil 12,6% glasov ali točno 100% manj kot zmagovalec volitev?
Potrebuje država dobrega premiera, kar je lahko ob tej izbiri le Janez Janša, ali mizarja, kot ugotavlja Steff, ki bo opremljal državni zbor in vlado?
MEFISTO
Kraljica in dota?
Kmalu se bo pokazalo, ali je to dota ali podkupnina.
Kraševka
KOALICIJA obeh "pljučnih kril",
Zelo trezno razmišljate. Pokažete, kaj je v okviru možnega dobro - v današnjih časih, za našo ljubo DOMOVINO.
MEFISTO
To, kar imaš v mislih, je dihanje na škrge.
Alojzij Pezdir
Nesporno bi bila za demokratični preboj ter gospodarski in socialni razvoj najboljša tista in taka vladajoča koalicija, ki jo preverljivo in dokazljivo narekujeta zelo jasen in pregleden volilni izid ter pristran(kar)sko neobremenjena zdrava pamet.
Torej koalicija, ki nikogar protiustavno in sovražno ne diskreditira, samopašno ne izloča in nedemokratično ne izključuje, ampak ki skuša demokratično, strpno, optimistično in odgovorno sorazmerno vključiti, povezati ter v polni meri izkoristiti obe "pljučni krili" volilnega "telesa" ter s tem storiti kar največ za nujni razvojni evolucijski preskok v ustavnopravni in politični etiki ter kulturi na Slovenskem.
Le spoštljivo, strpno, tvorno in predvsem do vseh državljanov in volivcev RS odgovorno sodelovanje med vsemi legalno in legitimno izvoljenimi poslanci in njihovimi političnimi strankami v RS lahko privede volivcem najodgovornejše prvake konkurenčnih (in nikakor sovražnih!) političnih strank ter posamezne poslance, ki s svojo vestjo, znanjem ter človeškim dostojanstvom odgovarjajo vsem državljanom oz. volivcem v RS (in nikakor zgolj svojim strankam ali celo njihovim političnim prvakom!), do razvojno najobetavnejše ter demokratično in politično najbolj verodostojne vladajoče koalicije.
Ali so večinoma egocentrični prvaki parlamentarnih političnih strank in njihovi neumorni hujskaški prišepetovalci iz politično-kriminalnega podzemlja sposobni ravnati v skladu z interesi vsega volilnega telesa ter se odreči lastnim parcialnim ideološkim, političnim in premoženjskim interesom, se bo kmalu pokazalo.
Vsekakor pa je več kot očitno, da ne moremo pričakovati dolgoročneje uspešne, operativne in učinkovite vladne koalicije, če v njej ne bosta desne sredine zastopali najmočnejša relativna zmagovalka volitev SDS ter na volitvah okrepljena NSi, ter če ne bo leve sredine zastopala relativno druga najmočnejša stranka LMŠ in ob njej še na zadnjih volitvah z novimi mandati okrepljeni stranki SD in SAB. Razmerje med desno in levo sredino volilnega telesa bi bilo v tem primeru dokaj uravnovešeno (2 : 3 stranke oz. 32 : 28 poslancev), skupna podpora take koalicije v DZ pa bi nanesla več kot solidnih 60 glasov večine. Če pa bi namesto SAB vstopila v koalicijo SMC, bi pa pridobila leva sredina ob enakem razmerju strank celo premoč 32 : 33 glasov , vlada pa bi se približala s 65 glasovi podpore za en sam glas celo t. i. ustavni večini (2/3 DZ RS).
Za Otonom Župančičem in nekdanjim članom Predsedstva RS Ivanom Omanom lahko le ponovimo: "Politik (prvak / poslanec legalno in legitimno izvoljene parlamentarne stranke), veš svoj dolg?!" - do volivcev, državljanov in davkoplačevalcev v RS!
IgorP
Tonin bi bil dober povezovalec med levimi in desnimi.... Mlad, razgledan, iščimo skupni cilj....... sem levi, a ima moj glas!
Kraševka
dzi nu nje ja -
Zakaj se ti vedno prikazuje le JJ? Ali si mu kaj dolžan ? Kdor ima čisto vest, se nima koga bati !
Pameten KMET na njivi vedno KOLOBARI. Tako bi moralo biti tudi v državni POLITIKI. V svetu se izmenično menjavajo leve in desne VLADE. Vlada preide iz rok levega v roke desnega, tam kjer vlada DEMOKRACIJA, kot nekaj samoumevnega.
Po DESETLETJIH levih opcij, je dobrodošla menjava - to je dobro za državo in njene državljane.
AlojzZ
Ja, se strinjam. Resnično bi bila dobra vlada SDS&N.Si. Ampak ima premalo glasov ...
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.