Kakšen zgled praznovanja domovine dajemo kot starši, družba in državni voditelji mladi generaciji?

Foto: Tomo Strle

Za nami je dan državnosti, dan, ko se spominjamo nastanka naše slovenske države. Države, ki temelji na trajni in neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe, kot je zapisano v naši ustavi. Gre za dan, ko nas navdihujejo zgodovinski dogodki, ko Slovenci nismo bili zgodovinski zamudniki, ampak smo si sami spisali zgodovino in si izborili državo.

Danes, ko gledamo nazaj, se nam zdi to morda samoumevno, a še zdaleč ni bilo tako. Spomnimo se, da takrat nobena država ni podpirala našega boja, podpore pa smo bili deležni šele, ko smo dokazali, da svojo namero o samostojnosti lahko tudi uresničimo in predvsem ubranimo.

Ti dogodki in njihova simbolika nas navdihujejo in nam vlivajo upanje, moč in pogum, da se s podobnimi izzivi enako pogumno soočimo tudi v prihodnosti. Že zdaj smo Slovenci bolj izobraženi, premožnejši in bistveno bolj razviti, kot smo bili pred 31. leti, a kar je najbolj pomembno, smo tudi bolj svobodni. Pri tem imam v mislih tisto pravo svobodo, ne parole, ki pripelje na oblast častihlepne povprečneže.

Ti dogodki in njihova simbolika nas navdihujejo in nam vlivajo upanje, moč in pogum, da se s podobnimi izzivi enako pogumno soočimo tudi v prihodnosti.

Prava svoboda ne pride sama od sebe in v njej tudi ni enostavno živeti, saj zahteva veliko mero odgovornosti in samoobvladovanja, sicer kaj hitro preide v kaos, v kaosu pa se, kot nas uči zgodovina, najbolj znajdejo diktatorji in drugi totalitarci ter njihovi podrepniki. Eden takih, ki se javno deklarira za komunista, nas je tako denimo obvestil, da je bila osamosvojitev le kapitalistična kontrarevolucija in da je bil zaradi nje narod »nategnjen«.

Svobodne posameznike je tako treba vzgajati, ključno vlogo pri vzgoji pa igra zgled. Zgled pa vselej dajejo starešine, torej starši, učitelji in vzgojitelji, pa raznovrstni voditelji, vse do državnih. Ta zgled je lahko dostojanstven, ponosen, poln domoljubja in optimizma, kot sta ga na festivalu Domovina praznuje izžarevala Alojz Kovšca in dr. Aleš Štrancar. Lahko je tudi dostojanstven in zadržan, kot smo ga lahko spremljali pri predsedniku Borutu Pahorju, ali pa brez vsakršnega dostojanstva, poln samovšečnosti, narcisoidnosti in brez kakršnega koli občutka za slovesnost, njeno vsebino ter funkcijo, ki jo je predstavljala Urška Klakočar Zupančič.

Jamranje, da mlada generacija nima pravega narodnega ponosa, je povsem netočno in nesmiselno. Mladi imajo natanko toliko narodnega ponosa in domoljubja, kot so ga razvili v času svoje vzgoje in izobraževanja od ljudi, ki so jim zgled. So le ogledalo tega, kar izžarevamo (malo) starejši.

So ogledalo staršev, ki izobesijo zastavo, z družino praznik tudi obeležijo, s posebno večerjo, pogovorom o izkušnjah v času osamosvojitvene vojne in pomenom državnih simbolov, ter kakšno posebno dogodivščino, ali pa staršev, ki se po napornem koncu šolskega leta končno lahko oddahnejo, otroke pa med bentenjem, kako slaba je naša država pošljejo igrat računalniške igre, zdaj, ko so že počitnice in ni treba delati za šolo.

Jamranje, da mlada generacija nima pravega narodnega ponosa je povsem netočno in nesmiselno. Mladi imajo natanko toliko narodnega ponosa in domoljubja, kot so ga razvili v času svoje vzgoje in izobraževanja od ljudi, ki so jim zgled. So le ogledalo tega, kar izžarevamo (malo) starejši.

So tudi ogledalo šole, ki pripravi resnično domoljubno proslavo, ali pa tako, kjer ni niti ene slovenske zastave. Ogledalo medijev in družbe, ki jo ustvarjajo, kjer je ozračje nabito z domoljubnim nabojem in ponosom, da smo kljub sorazmerni majhnosti uspeli izboriti svojo državo, ki je lahko kljub svojim pomanjkljivostim zgled mnogim narodom, ki na to srečo še čakajo, ali pa ogledalo jamranja, kako da se sanje, ki smo jih sanjali leta 1991, niso uresničile in kako nam je hudo, ker so nekateri še vedno revni in nekateri še vedno nimajo stanovanja.

Zgled prvega je bila na dan državnosti proslava in praznovanje Domovina praznuje v Parku vojaške zgodovine v Pivki, zgled drugega pa žal, velik del naše družbe. Znanka, ki sem jo srečal na dogodku, je s solzami v očeh povedala, da je končno lahko zares praznovala obletnico slovenske državnosti, saj na njihovi šoli na proslavi niso imeli niti ene zastave, spremljanje uradne državne proslave pa tudi ni prineslo prazničnega duha.

Sicer zanimiv in pester performans bi lahko obeležil karkoli, saj razen z redkimi poudarki predsednikovega govora in redkimi posameznimi točkami programa, pravega domoljubja ni bilo zaznati. Da o samovšečnih izpadih neke predstavnice ljudstva, ki se ima za najvplivnejšo žensko v Sloveniji, niti ne govorimo.

Nacionalna radiotelevizija je na svojem portalu sporočala, da Slovenija ni druga Švica, kot smo pričakovali pred 30. leti, največja komercialna televizija pa je branila izpad predsednice parlamenta. Praktično edini, ki so ustvarjali vtis praznovanja dneva državnosti, so bili na DARSu, kjer so voščili z portalov nad avtocestami.

Bodimo ponosni na to svojo identiteto. Različni totalitarizmi so nam jo skušali odvzeti ter jo nadomestiti z identiteto kakšnega drugega naroda, ali pa še nevarnejšo in trdovratnejšo breznacionalno oz. internacionalno odsotnostjo identitete.

Če že družba (še) ni zares pripravljena na praznovanje dneva državnosti, to še ni ovira, da ga ne praznujemo sami in tako svojim otrokom pokažemo, da nam je mar za našo domovino, naš narod. Imamo jezik, kulturo, naravo in zgodovino, na katero smo lahko upravičeno ponosni. Smo narod z državo, ki v svoji zgodovini nikoli ni zatiral ali napadel drugih narodov. Z izjemo bratomornega boja med drugo svetovno vojno je naša zgodovina, vključno ali začenši z demokratično in miroljubno osamosvojitvijo brez madežev, ki bi se jih morali sramovati.

Bodimo ponosni na to svojo identiteto. Različni totalitarizmi so nam jo skušali odvzeti ter jo nadomestiti z identiteto kakšnega drugega naroda, ali pa še nevarnejšo in trdovratnejšo breznacionalno oz. internacionalno odsotnostjo identitete.

Razlogov za praznovanje torej ne manjka. Ste jih izkoristili? Sploh imate zastavo in druge simbole, ki ta ponos predstavljajo? Če jih nimate, jih ob prvi priložnosti pridobite, pa tudi uporabite. Lahko v krogu družine, dobrodošli pa tudi na praznovanju Domovina praznuje prihodnje leto. Letošnjega pa si še vedno lahko ogledate v arhivu RTV Slovenija.

18 komentarjev

  1. Jezus Marija, gospod Merše ali ta proslava potrebuje še vašo reklamo za nazaj? Razdeljeni naprej, kajne? Pomembno je biti na pravi strani in na pravi proslavi. Tam kjer tečejo iskrene solze. Bog ne daj, da bi kdo pomahal ljudem. Kar tako naprej gospod Merše. Naprej, do naslednjega poraza.

    • Gospod Uroš Samec, prispevka g. Meršeta niti prebrali niste. Če bi ga in ga tudi razumeli, ne bi napisali to, kar ste. To je eno, drugo pa je, zakaj si ljudje, posamezniki, skupine… ne bi sami izbrali svojo družbo in obliko proslave? Od kod vam miselnost, da bi se morali vsi enako veseliti?

      • Torej gospod Friderik, vaše komentarje cenim, ker se mnogokrat vsaj delno, včasih pa tudi popolnoma strinjam z vami. Tokrat ste brcnili v temo. Nikoli ne komentiram ničesar kar ne preberem. Vedno o neki temi preberem različne članke z različnimi aspekti, različnimi zorni koti. Ergo, če vi v tem članku ne najdete pot deljenja na prave in ne prave proslave, kjer nastopajo pravi in ne pravi ljudje, ki dajejo prave in neprave zglede, potem je to pač vaša ocena. Lahko vam mirno povem, da me gospod Merše po volitvah večkrat v člankih razočara, ker je zavzel ostro desno pozicijo in ne vidi ničesar dobrega na levi, pa tudi na sredini ne. To je pač ta nova Domovina po volitvah. In ker je na desni zelo malo omembe vrednih piscev in komentatorjev v oddajah je to škoda. Kar pa se tiče predsednice DZ, je težava v vaš, ne v njej. Je ženska polna energije in življenja, kar še ne zna, se bo že naučila. Škoda da se na desni ne sprašujejo o kakšni drugi psihi pri kakšnem drugem človeku.

      • Friderik, dobro ste prikazali.
        Kdor je EKSTREMNI Levičar, je pač užival pri PLESOČI Urški.

        Vendar DRŽAVNIŠKI protokol, ni rojstno dnevna zabava, kjer dela vsak, kar se mu zahoče.
        Meni je sicer ples od vedno všeč, vendar tudi ta se ne more odvijati kjerkoli.

        URADNA PROSLAVA v Ljubljani, pa sploh ni bila odsev SLOVENSKE KULTURE, niti v plesu, še manj pa s pesmijo in besedo.

        Kam bo USTAJNIŠKA vlada pahnila našo avtohtono SLOVENSKO kulturo?
        Nič dobrega se nam ne piše.

    • Oprostite, g. Samec, razuzdana gospica, ki je zasedla položaj predsednice slovenskega parlamenta, je na proslavo prišla v funkciji predsednice slovenskega parlamenta in ne kot ameriška blond starleta, željna pozornosti publike.
      Kot predsednica slovenskega parlamenta bi MORALA v mimohodu spoštljivo pogledati in pozdraviti častno četo Slovenske vojske, kakor terja protokol.

      Namesto tega je babše obrnilo hrbet Gardi Slovenske vojske in z razprtimi in dvignjenimi rokami spodbujalo prisotno publiko h glasnejšemu ploskanju njej sami.
      Skrajno nedostojno in neprimerno za funkcijo, ki jo zaseda.
      Babše si očitno umišlja, da je slovenska verzija Marilyn Monroe.

      • She made a mistake ok? Zaradi tega ne bo svet padel iz tečajev. Zame osebno je bila večja sramota mimohod gospoda Šarca, bedaka in nesposobneža, uzurpatorja funkcije ki jo je izsilila in naslednjega grobarja SV. To je vredno posmeha in to je vredno obravnave v bolnišnici. Dvigujte obrvi zaradi pravih vzrokov! Kaj je storila predsednica DZ narobe? Who the fuck cares? Nobene škode, razumete?

      • Ne, ne, žal se motite, g. Samec. Klakočarkino obnašanje ni bilo napaka, ta ženska se je namerno razuzdano obnašala na najpomembnejši slovenski državni proslavi!

        Če hoče biti plešoča starleta, naj si izbere drugačen oder za izpolnitev svojih sanjarij!

        Ni se prvič tako razuzdano obnašala. Očitno ni dorasla funkciji, ki jo zaseda.
        Če smo že doslej morali gledati in poslušati igralske umotvore Šarca, ki je kot premier bil in je ostal Serpentinšek iz cenenih skečev z vaških veselic in rojstnodnevnih zabav, ali bomo sedaj pristali celo na to, da je golobistom dovoljeno čisto vse, kar se jim spr*ne?

        Če enega izmed treh najvišjih političnih položajev v državi lahko zasedajo osebki, ki se tako zelo nespoštljivo in nemarno obnašajo do Slovenske vojske, ki je varuh slovenske države, se slovenski ‘law abiding citizen’ upravičeno sprašuje, ali se mu sploh še splača spoštovati lastno državo in njene zakone?!?

        Ker je golobistom očitno vse dopuščeno in vnaprej odpuščeno, se sprašujem, kaj si zmerni, normalni državljani lahko še obetamo od teh ponorelih razuzdancev?

  2. Kar poglejte, kako malo zastav visi ob državnih praznikih? Nobenega odnosa nimamo do svojih državnih simbolov. Zakaj? Ker v družini in šoli ni domovinske vzgoje!
    Tudi nobenega spoštovanja ni več! Dober primer je bilo to dvoletno obdobje epidemije! Ni se spoštovalo in kršilo se je prav vse, kar je bilo možno. Res pa je, da so najbolj nedisciplinirani prav levi volivci! Nagajanje vseskozi in kršenje prav vsakega ukrepa.
    Kako bo mladina ravnala drugače, če si jemlje vzgled v šoli in pri starših!
    Tudi šola ni bila vzgled!

    Sedaj, ko se je levemu polu na vse možne načine posrečilo, da so si volitve “priborili”, na cestah ni desnih protestnikov. Zanimivo. Ker nam je bolje? NE. Desni pol volivcev je bolj discipliniran in hodi v službo in dela, zato ne more vzganjati štale, ko jim centri moči ukažejo, kdaj naj dvignejo “loparčke”. Slovenija ima očitno ogromno “Mihcev”!

  3. Z gospo predsednico DZ je nekaj hudo narobe. Ali je bila pod vplivom substanc ali pa gre za kako resnejšo motnjo. In opaziti je, da ima z grafiti počečkano nogo, kar tudi kaže na nek kulturni nivo, recimo nogometašev ali zapornikov v ameriških zaporih.

    • Friderik, strinjam se s tem, kar ste zapisali, ugovarjam pa komentiranju telesnih poslikav. Menim, da ji tu nimamo kaj očitati, zanje se je pač odločila pred nastopom funkcije in ni razloga, da ji tu očitamo kakşno nespoštovanje. Je le opomin, da mora človek o svojih odločitvah dobro premisliti, ker so lahko kasneje v źivljenju breme. Kar zadeva njeno razsodnost, duševno stanje in nasploh za obnašanje, neprimerno funkciji, ki jo zaseda, imate pa seveda 100% prav, kot so pravilne tudi opazke o oblačenju, ki sporoča posmeh drugim državnim institucijam.

      Sem se zbala, da bo Domovina hud spodrsljaj in nerazumljiv eksces, ki je dajal vtis duševne bolezni ali zadrogiranosti, premolčala. Tako neprijetno me je to črvičilo te dni, kajti komu verjeti, če tudi naš medij premolči. Ne glede na to, ali so se v uredništvu po tihem odločili, da ne vtirajo soli v rano predsednice DZ, gre tu vendarle za zelo resne zadeve. Preveč ekscesov je bilo, da bi jih javnost prezrla, začenši z grožnjami katolikom, diktiranju neodvisnim državnim organom, koga naj sodno procesuirajo in koga ne, zdaj še tole…

      Ta oblast res vse uzurpira, a če oni mislijo, da se jih ljudstvo boji, se motijo. Pod površjem že lepo kipi in brbota. In Golob se bo moral vzeti v roke, po potrebi rekonstruirati vlado in začeti delati v korist državljanov, ne pa lopovom in lopovskim NVOjem lačnih ust… Nihče mu ne oporeka vladanja, saj je volitve dobil, ampak tile mesečniki, revolucionarji, afžjevke in udbokučanisti se bodo morali resno vzeti v roke in se umakniti. Prihaja val podražitev in epidemija je že tu…. Ali res mislijo, da bodo jezo, razočaranje in nezadovoljstvo ljudi zatrli z ustrahovanji, molžnjo državljanov, revanšizmom, podrejanjem javne RTV? Razen, če mislijo streljati v mase po vzoru na Kim Il Junga. In vendar, četudi se trudijo restavrirati komunizem , mi vseeno nismo več v letu 1945…..

    • Spoštovani ljubitelji tradicionalnih šeg in navad!

      Spomnite se pet do deset let nazaj, v kakšnih oblačilih je defilirala Eva Irgl v državnem zboru, spominjalo je na kostime ženskih junakinj iz Vojne zvezd.

      Opažam pa zlasti pri ženskem delu kanček fovšije do predsednice DZ.

      • Se lepo in dostojno oblačiti, je bilo od vedno vzorno.

        “AFNANJE” tistih, ki so na visokih državnih funkcijah, pa pomeni, da niso dorasli svoji funkciji, ki jo opravljajo.
        Odstraniti bi jih morali “svoji” (če je Urška najboljše, kar premore Svoboda, so potem tam vsi bedni), ker so njim v največjo sramoto, šele nato tudi DRŽAVI, ker so njeni predstavniki.

      • Spoštovana Kraševka,
        tu je razlika med nama. Jaz se v preteklosti nisem spuščal v garderobo Eve Irgl, šele sedaj sem omenil, ko ste se (ne samo vi) tako spravili na predsednico DZ. Poleg tega lahko rečem, da je Eva Irgl po mojem mnenju najbolj kultivirana v javnih nastopih izmed poslancev in vidnih članov SDS, tako da me niso motile niti njene “vesoljske” obleke. Tako kot me ne motijo živo pisane nogavice pri kanadskem premierju.
        Čeprav ste me v enem vašem prispevku uvrstili med boljševike, je moje načelo: “živi in pusti živeti”

Komentiraj