Kakšen je prispevek posameznih javnih akterjev k obvladovanju koronavirusne situacije in kdo je največje pozitivno ter negativno presenečenje

POSLUŠAJ ČLANEK
"Manjka splošna klima, ki bi navijala za zmago nad virusom. Kot smo navijali za zmago naših košarkarjev, rokometašev, kolesarjev, skakalcev … Manjka široko zavezništvo vseh, ki jih ljudje poslušajo. Manjka, da bi govorili isto. Da moramo virus iztrebiti. Da je to naš skupen cilj," je dr. Žiga Turk v današnji konstruktivni in državotvorni kolumni na Siol.net poudaril pomen skupnega nastopa proti nalezljivemu virusu.

Mi pa smo ob boku našega rednega mesečnega ocenjevanja uspešnosti delovanja slovenskih politikov analitike in komentatorje povprašali, koliko s svojimi javnimi ravnanji in prizadevanji k umirjanju koronavirusne situacije prispevajo različni družbeno izpostavljeni akterji ter kdo jih je glede tega najbolj presenetil in razočaral.

Sodelujoči analitiki in komentatorji: Luka Lisjak, Miha Kosovel, dr. Miro Haček, Igor Vovk, dr. Matevž Tomšič, mag. Sebastjan Jeretič, Martin Nahtigal, Aljuš Pertinač, Ivan Puc, dr. Matej Lahovnik, Tino Mamić, Marko Pavlišič, Sašo Ornik, Bojan Požar, dr. Žiga Turk, Marko Balažic, Rok Čakš


Po statistiki, ki jo vodi Finacial times, je Slovenija v zadnjem tednu šesta po številu primerov koronavirusa na 100 tisoč prebivalcev ter za Bolgarijo, BiH, Madžarsko in Hrvaško peta po smrtih zaradi COVID-19 na 100 tisoč, v obdobju celotne epidemije pa točno v povprečju EU.

Kot kažejo vsakodnevne statistike, se situacija ne umirja, čeprav so vzpostavljeni ukrepi v Sloveniji primerljivi z ostalo Evropo. Za lažje diagnosticiranje težave smo se za oceno o prispevku posameznih akterjev obrnili na spremljevalce slovenskega političnega in družbenega življenja, sodelujoče v našem mesečnem projektu ocenjevanja uspešnosti delovanja politikov.

Prosili smo jih, da na petstopenjski lestvici - od "praktično nič" do "povsem", ocenijo prispevek posameznih akterjev.

Po njihovem prepričanju s svojimi javnimi ravnanji in prizadevanji k umirjanju koronavirusne situacije največ prispeva zdravstvena stroka, ki nastopa v medijih (nekatere so minule dni neznanci na plakatih po mestih razglasili za "morilce slovenskega naroda"). Nato s skorajda identičnim povprečjem sledita vlada RS in ljudje sami. Pod nevtralno trojko so ocenjeni policija in inšpekcijske službe, predsednik republike, vladni govorec Kacin, predstavniki skupnosti socialnih zavodov.

S precej nižjimi povprečnimi ocenami pa je ovrednoten prispevek predstavnikov gospodarskih organizacij, osrednjih medijev, sindikatov in leve opozicije. Povsem na dnu so predstavniki šolskih organizacij in osrednji mediji.



Naslednje naše vprašanje pa je bilo, kdo je največje pozitivno in kdo največje negativno presenečenje trenutnega spopadanja s koronavirusno situacijo v Sloveniji, pri čemer smo pustili odprte odgovore.

Sodelujoči so med pozitivnimi presenečenji daleč največkrat izpostavili zdravstveno stroko, pa tudi splošno populacijo, organizacije, ki prostovoljno spremljajo epidemijo (denimo ekipa sledilnika COVID-19), ter posameznike kot so dr. Mateja Logar, dr. Aleš Rozman, dr. Mario Fafangel, edini izmed politikov je bil izpostavljen minister za infrastrukturo iz vrst NSi, Jernej Vrtovec.

Glede tistih, ki so razočarali, pa so bili odgovori zelo raznovrstni. Od učiteljstva in sindikata šolnikov, preko večinskih medijev in opozicije, "vseh, ki imajo 5 minut časa, da nahranijo svoj ego", ter konkretneje: predsednik vlade Janša ter Janševa vlada kot celota, minister za zdravstvo Gantar, Karl Erjavec, koalicija KUL, javna RTV, Ustavno sodišče, vladna svetovalna skupina za epidemijo, informacijska pooblaščenka, Jelko Kacin.

Komentarji pozitivnih presenečenj:


Dr. Mira Hačka s FDV so najbolj prepričali nekateri epidemiologi/infektologi, kot sta dr. Logarjeva in dr. Rozman, pa tudi dr. Fafangel. "Strokovni, kratki, jasni, razumljivi, točno takšni kot bi moralo biti komuniciranje strokovne skupine vlade za spopad z novim koronavirusom," jih vidi profesor politologije. 

Tudi Bojan Požar pravi, da so ga najbolj pozitivno presenetili posamezni zdravniki, med katerimi bi lahko iskali tudi prihodnjega predsednika republike.

"Ljudje rigorozne ukrepe, ki očitno ne dajejo rezultatov, precej stoično prenašamo in se jih povečini držimo. Prisotne je dovolj človeške solidarnosti in empatije ter potrpežljivosti," je z reakcijo ljudi zadovoljen Aljuš Pertinač.

Nekdanji poslanec Državljanske liste Marko Pavlišič je navdušen nad ekipo COVID sledilnika, na povsem prostovoljni osnovi zagotavlja pregledne in koristne informacije o stanju glede COVIDa ter deluje zelo strokovno in sistematično. "S svojim modeliranjem in napovedovanjem pa nudi vpogled v prihodnost krize in s tem ustrezne informacije odločevalcem in vsem nam."

Ministra za infrastrukturo izpostavlja Tino Mamić: "Jernej Vrtovec je pokazal, kako všečno in mestoma celo simpatično odgovarjati na ostra novinarska vprašanja. Svoje delo je uspel prikazati v javnosti veliko bolje kot velika večina dosedanjim slovenskih ministrov."

Komentarji negativnih presenečenj:


Za novinarja Reporterja Ivana Puca je negativno presenečenje predsednik vlade, ki pozornost (svojo in javnosti) fokusira na nepomembne ideološko nabite teme.

"Vladna svetovalna skupina za epidemijo virusa ni sposobna obvladati, ukrepe prepogosto spreminja, jih ne zna pravilno ovrednotiti oziroma nima koherentne in dolgoročne strategije, kar vladi praktično onemogoča, da bi se proti epidemiji učinkovito borila," v eni redkih negativnih ocen zdravstvene svetovalne ekipe pravi Aljuš Pertinač.

Direktorja družinskega zavoda Iskreni, Igorja Vovka je negativno presenetil minister za zdravje, ki po njegovih besedah od marca do jeseni ni naredil nobenega pomembnega koraka v zdravstvu, ki bi zdravstvenim delavcem olajšalo delo. "To je postalo najbolj vidno konec novembra, ko smo zasedli prvo mesto po številu smrti," pravi. Poudarja, da je seveda tu razlog tudi v domovih za starejše, v katere se več kot 10 let ni vlagalo oz. se ni razvijalo deinstituconalnega varstva starejših. "Velika smrtnost v domovih za starejše je rdeče luč za SD, ki je to področje obvladovala praktično od osamosvojitve Slovenije."

Dr. Mira Hačka pa je negativno presenetila javna RTV Slovenija, ki bi "morala znati ločiti med političnimi temami in spopadi za oblast med koalicijo in opozicijo na eni strani ter zdravstveno krizo na drugi strani, ki se je ne bi smelo uporabljati v prej omenjenem spopadu, saj je njen čimprejšnji konec v interesu čisto vseh državljanov te države in ne bi smela biti izkoriščena kot sredstvo političnega boja proti trenutni oblasti."

Bojan Požar je po drugi strani razočaran nad večinskimi mediji in opozicijo. "To je zame osebno, poudarjam osebno, največje razočaranje," pravi.

Marko Pavlišič izpostavlja KUL opozicijo, ki ne zamudi nobene priložnosti, da bi kapitalizirala stanje glede epidemije in izgleda, da zanjo nobena cena (v človeških življenjih) ni previsoka.

Komentator in analitik Martin Nahtigal kaže na sindikat šolnikov, ki bi po njegovem moral odigrati ključno vlogo pri podpori organizacije dela v šolstvu vendar ne zmorejo nič, razen čakanja na navodila in metanja polen pod kolena.


Za vodjo strokovne skupine za lajšanje posledic koroanvirusne krize v gospodarstvu, dr. Mateja Lahovnika, je veliko razočaranje kratkovidno ravnanje Varuha človekovih pravic, informacijske pooblaščenke in Ustavnega sodišča, ki se obnašajo, kot da so zunaj časa in prostora.








Do celotnega sistema ukrepanja in odzivanja pa je najbolj kritičen urednik revije Razpotja, Miha Kosovel: "Nikoli v zgodovini še nismo bili prvi na lestvicah po slabem zgledu, slabem menedžiranju, slabem ugledu. Zdaj smo. Nad tem se je treba zamisliti. Če ne morete. Če je vaše mentalne operacije zasedla manihejska borba med dobrim in zlim, in za to borbo žrtvujete demokracijo, svobodo, manire, vse kar nas je naučila nona in oma, potem možganov ne uporabljate pravilno," pravi.

Da je nemogoče pozitivno oceniti delovanje celotnega sistema, v katerem živimo, pa meni bloger Sašo Ornik. Pri tem ne misli le političnih strank, tistih v vladi ali onih v opoziciji, ampak tudi medijev, zdravstvenih strokovnjakov, lastnikov podjetij, direktorjev državnih institucij, celo velikega dela prebivalstva.

"Kot družba smo pogoreli in to se vidi v posledicah širjenja Covid-19. Nismo edini, seveda. Velik del sveta se ukvarja s podobnimi problemi, a to ne more biti opravičilo," pravi in dodaja, da preprosto nismo sposobni dojeti resnosti situacije in racionalno, odločno in hitro presekati krize.

"A za to je seveda že zdavnaj prepozno. Zato imamo ukrepe, ki so pogosto sami sebi namen in ljudstvo, ki se jih vedno manj drži, ne glede na politično pripadnost."
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike