Kako znanstveniki napredujejo pri razvoju cepiva za koronavirus in kdaj ga lahko pričakujemo

Uredništvo
2

Koronavirus se nezadržno širi. Danes so ga odkrili v Avstriji in na Hrvaškem, še vedno pa je najbolj na udaru sosednja Italija, kjer je okuženih čez 280 ljudi in izoliranih že 11 mest. Naša južna soseda bo bo poleg gospodarske škode – trenutno ocenjujejo, da bo škoda znašala okoli pet milijard evrov – najbrž utrpela tudi politične posledice.

V razmerah, ki lahko vodijo v katastrofo, je povsem na mestu vprašanje, kaj se dogaja na področju razvoja cepiva za zloglasni virus. 

Pred dobrim tednom je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) sporočila, da bi izdelava cepiva lahko trajala tudi leto in pol. Postopki so izredno zapleteni in kljub temu, da se farmacevtska podjetja in zdravstvene ustanove med seboj povezujejo na mednarodni ravni, se znanstveniki soočajo s številnimi ovirami. Razvoj podobnih cepiv načeloma traja od dveh do petih let.

Mednarodno sodelovanje je nujno

Kitajska je že v začetku januarja objavila RNA sekvenco virusa SARS-Cov-2, na podlagi katere so znanstveniki lahko pričeli z razvojem cepiva. Poleg Kitajcev na tem področju delujejo še ustanove iz ZDA, Rusije, Evrope in Avstralije. Ravno tam so na Melbournskem Doherty Instituteu preko obolelega prvič dobili dostop do živega vzorca virusa, kar je bilo ključno za globalno razumevanja narave virusa.

Trenutno velja, da nobeno podjetje ali ustanova cepiva proti takšnemu virusu ne more proizvesti sama, saj za to nima kapacitet, zato je potrebno medsebojno sodelovanje. Na projektu dela vse več akterjev, po drugi strani pa se nekatera podjetja bojijo zgrešenih investicij, saj bi v primeru, da cepivo iz kakršnih koli razlogov ne bi bilo uporabljeno, ostala praznih rok.

Prvi korak pri izdelavi cepiva je razumevanje značilnosti virusa. Pomembno je, da znanstveniki vedo, kako se ta obnaša v gostitelju, torej v človeku. S tem namenom najprej razvijejo živalski model. Drugič, cepivo mora biti varno, zato razvijalci poskrbijo, da nima negativnih učinkov na človeško telo. Ko je predklinično testiranje na živalih uspešno opravljeno, lahko začnejo testiranja na ljudeh. Za uspešno izdelavo cepiva je potrebno iz virusa samega izdelati proteine, ki so sestavljeni tako, da v telesu povzročijo imunost na virus.

Težave na poti do cepiva

Razvijalcem trenutno najboljšo osnovo predstavlja znanje o virusu SARS, ki se je razširil pred leti. Spomnimo, tudi SARS je del družine koronavirusov, po izjavah strokovnjakov pa je bil ta precej bolj smrtonosen od trenutnega CoVID-19. Virusa si sicer delita od 80 do 90 % genskega zapisa.

Velika težava pri razvoju cepiva so mutacije virusa, ki so posledica družbenih vplivov, denimo gostote naseljenosti. Bolj, ko je neko območje gosto naseljeno, več možnosti ima virus za mutacijo.

Znanstveniki skokovito napredujejo

Iz znanstvenega sveta pa prihajajo obetavne novice: v Zhejiangu na Kitajskem so včeraj znanstveniki potrdili, da je proteinsko cepivo pri predkliničnih testiranjih na živalih sprožilo proizvajanje protiteles. Iz tamkajšnjega ministrstva za znanost in tehnologijo so sporočili, da kljub tekmi s časom izdelava cepiva zahteva določen čas, da opravijo vsa testiranja in zagotovijo maksimalno varnost.

Medtem pa iz bostonskega start-upa Moderna sporočajo, da naj bi izvedli klinično testiranje na ljudeh v začetku aprila. Po njihovih besedah je dosežek rekorden, saj so prototip zdravila izdelali v le 42 dneh po tem, ko je bila znana DNK sekvenca virusa. Rezultati testiranja bodo znani v juliju in avgustu. Omeniti velja, da so delnice podjetja čez noč zrasle za 15,6 %.

Samo tri tedne pa je za prvo testno cepivo potrebovala ekipa strokovnjakov univerze Queensland v Avstraliji. Čaka jih sicer še intenzivno testiranje preden bo povsem jasno, da je cepivo varno in ustvarja učinkovit odgovor imunskega sistema. Ampak prva ovira je bila premagana v rekordnem času.

Splošno predvidevanje je, da naj bi cepivo dobili do septembra, strokovnjaki pa ugotavljajo, da imajo v boju proti novemu virusu pozitivne učinke tudi nekatera že obstoječa zdravila, posebno tista proti malariji in eboli. V ZDA so dokazali, da klorokin blaži simptome novega virusa. Slednjemu tudi ne ugajajo višje temperature, ki bi v spomladanskem času lahko pomagale k zajezitvi širjenja.

Trenutno stanje v svetu in pri nas

V svetovnem merilu obstajajo tri žarišča novega virusa, poleg Kitajske sta to še Južna Koreja in Italija. Na Kitajskem je do tega trenutka uradno zabeleženih 77.666 okužb, 2.664 okuženih je umrlo. Tudi Južna Koreja je na najvišji stopnji pripravljenosti. Tam so zabeležili 977 okužb, od tega je bilo 11 smrtnih primerov.

Sosednja Italija je tako rekoč v obsednem stanju, virus se iz severa države širi proti jugu. Tako so danes dva nova primera okužb potrdili v Firencah, ter po enega v Palermu in v Liguriji. Skupno je bilo v Italiji prepoznanih 287 okuženih oseb, od katerih jih je sedem umrlo.

Posledice širjenja obolelosti v Italiji čutimo tudi v Sloveniji; potencialno najbolj ogrožena je Primorska, kjer strokovni in politični vrh sprejemata postopke in ukrepe ob morebitnem izbruhu virusa. Virus ne prizanaša niti primorskemu gospodarstvu, saj mnogo podjetij beleži izpad dohodka. Po Sloveniji se tudi pojavlja praznjenje trgovin, saj si ljudje kupujejo nujna živila in izdelke z daljšim rokom trajanja.

V Sloveniji trenutno še ni potrjene prisotnosti virusa. Do sedaj je bilo opravljenih 44 testov, ki so bili vsi negativni. Zdravniška zbornica poziva k vzpostavitvi vstopnih točk, torej ambulant, kamor bi se lahko po pomoč zatekli morebitni okuženi.

Razen Italije je stanje v sosednjih državah stabilno: na Madžarskem virusa še niso odkrili, na Avstrijskem Tirolskem so prepoznali dva obolela, prvi primer pa so danes potrdili na Hrvaškem. Skupno je bilo v svetu do tega trenutka odkritih 80.366 primerov okužbe, od tega je umrlo 2.707 ljudi. 27.898 oseb je že ozdravljenih. WHO meni, da so razsežnosti virusa zaenkrat premajhne, da bi razglasili pandemijo.

2 KOMENTARJI

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime