Kako volivci posameznih strank gledajo na privatizacijo, državno regulacijo, LGBT in migrante

0
Uredništvo

Kakšno sliko slovenskega volilnega telesa dobimo, če volivce posameznih strank postavimo v koordinatnih sistem glede njihovega odnosa do privatizacije in posegov države v družbo (X) ter odnosa do istospolnih ter migrantov (Y)?

Slednje so v spletni raziskavi med 5086 državljani preverjali v podjetju Valicon. Na podlagi opredelitev volivcev posameznih strank so zrisali nekakšen vrednotni koordinatni sistem.

Glede vseh izpostavljenih pogledov se kot najbolj radikalni izkazali volivci stranke Levica. So izredno naklonjeni vlogi države na vseh merjenih področjih – tako kot lastnice velikih podjetij, kot pri poseganju v družbene razmere glede prihodkov, oziroma premoženja državljanov v smislu zagotavljanja čim manjših dohodkovnih razlik. Obenem so izjemno naklonjeni družbenim zahtevam LGBT skupnosti ter sprejemanju migrantov v slovensko družbo.

Mnogo manj radikalni v teh pogledih, a še vedno jasno naklonjeni tako državnem lastništvu kot zahtevam istospolnih ter sprejemanju migrantov, so volivci Socialnih demokratov.

Na diametralno nasprotnem polu najdemo volivce SDS, katerih mnenja pa glede na uvrstitev v sistemu niso tako radikalna, kot je to opaziti pri volivcih Levice. V Janševi stranki so tako pretežno naklonjeni zasebni gospodarski pobudi in manjšemu vmešavanju države v družbeno regulacijo, obenem pa so zadržani tako do zahtev LGBT skupnosti kot do sprejemanja migrantov.

Glede slednjega so od njih radikalnejši volivci Nove ljudske stranke, zmernejši pa volivci NSi in SLS. Migrante in istospolne najbolj zavračajo volivci SNS, ki pa so hkrati naklonjeni državnemu intervencionizmu.

Simpatizerji Nove Slovenije so sicer izrazito naklonjeni zasebni pobudi v družbi ter najbolj kategorično zavračajo posege države v družbeno regulacijo. V tem pogledu so jim podobni, a zmernejši volivci Piratske stranke in tudi volivci SMC. Hkrati za oboje velja, da so bolj odprti za interese LGBT skupnosti in tudi do priseljevanja.

Kaj pa volivci Liste Marjana Šarca? Na osi X so naklonjeni državnemu lastništvu ter regulaciji, glede osi Y pa so očitno zelo razdeljeni, saj je presek njihovih mnenj praktično na premici osi.

Zanimivo je, da so si po merjenih prepričanjih zelo blizu volivci DeSUSa in Primčeve stranke Za otroke. Oboji so naklonjeni državnemu lastništvu in regulaciji ter hkrati zadržani do interesov LGBT ter migrantov.

Pozicijo volivcev vseh, tudi zgoraj neomenjenih strank, si lahko ogledate v spodnjem koordinatnem sistemu.

Klik za povečavo
Volivci pogosto razmišljajo bolj zmerno od stališč njihovih strank
Koordinatni sistem, ki so ga zrisali pri  Valiconu je zelo zanimiv, vendar ima eno napako, ki je sicer bolj vizualna kot vsebinska: glede Y osi je obrnjen napačno, saj bi si bralci vse skupaj lažje predstavljali, če bi levičarska stališča glede pravic istospolnih in migrantov dejansko bila na levi strani koordinatnega sistema in obratno.

Raziskava pritrjuje dejstvu, da sta edini slovenski stranki, ki bi jih po evropskih merilih lahko smatrali za skrajni, oziroma radikalni, Meščeva Levica in Jelinčeva SNS, saj privlačita ljudi z radikalnejšimi pogledi na sodobno družbeno ureditev. Volivci vseh drugih pomembnejših strank so blizu vsaj eni osi koordinatnega sistema in so pogosto v povprečju zmernejši od strankinih stališč.

Vsaj v enem pogledu so zelo zanimiva stališča volivcev SMC, ki se ne skladajo s strankino politiko; skoraj v takšni meri kot volivci SDS in SLS so naklonjeni privatizaciji državnih podjetij ter manjšemu poseganju države v gospodarstvo. A odkar so na oblasti, v SMC glede tega niso kaj veliko postorili; nasprotno, pred prodajo so “ubranili” tako Telekom kot NLB, ki sta simbola (nepotrebnega) državnega lastništva v podjetjih.

Presenetljiva so tudi stališča volivcev Liste novinarja Bojana Požarja, ki so nadpovprečno naklonjeni državnemu lastništvu podjetij ter nasprotujejo interesom LGBT skupnosti, čeprav denimo Bojan Požar zagovarja posvojitve otrok s strani istospolnih parov in je kritičen do državnega intervencionizma.

Predvsem pri novih strankah je tako videna določena neusklajenost med predstavami volivcev in tistemu, kar stranka, ki jo podpirajo, zastopa. Najbrž je to posledica premale vsebinske prepoznavnosti novih akterjev na politični sceni.

Print Friendly, PDF & Email
DELI

Komentiraj