Kako veste, da so vam ugrabili državo

Avatar
9

Kaj je ugrabitev države? Če povzamemo trditev, da je ugrabitev države (tudi zajetje države ali s popularno tujko State Capture) oblika institucionalne korupcije in zakonodajne korupcije, kjer pri institucionalni korupciji določeni ljudje – pripadniki interesne skupine, državni uslužbenci – zlorabljajo položaj na način, da ta koristi interesni skupini ali članom v njej.

Takšni ljudje z dvojno vlogo so patroni (po slovensko – strici iz ozadja), ki imajo svoje varovance. Tovrstna korupcija tvori mrežo patronov, ki narekuje oblikovanje razmerij med državo, zasebnim sektorjem in državljani. Z njo pa je povezana tudi t. i. zakonodajna korupcija – korupcija poslancev, pri kateri ti sprejemajo zakone, ki so pisani na kožo tistim, s katerimi so koruptivno povezani.

Podcast komentarja dr. Štefana Šumaha je na voljo na koncu prispevka.

In če k temu dodamo še ugotovitve Shana in Schacterja (Combating corruption: look before you leap, 2004), da so glavni generatorji korupcije naslednji, lahko dobimo celovito predstavo, kaj dejansko pomeni ugrabitev države:

  1. Spornost legitimnosti države kot varuhinje javnega interesa. V zelo skorumpiranih državah je zelo slabo strinjanje javnosti z idejo, da je vloga države, da se dvigne nad zasebne interese za zaščito širšega javnega interesa. Linija med tem, kaj je javno in kaj je zasebno, je nejasna, pogoste, skoraj rutinske pa so zlorabe javnih funkcij za zasebne interese.
  2. Vladavina prava je šibka. Zakoni za ene veljajo, za druge ne, izvrševanje zakonov pa se pogosto uporablja za izvajanje zasebnih interesov, namesto, da bi se varoval javni interes.
  3. Neučinkovitost odgovornih institucij. V državah, kjer je korupcija nizka so institucije, ki so odgovorne za nadzor korupcije, močne. Te institucije ustanovi ali država sama (sodstvo, revizorji, komisije …) ali pa nastajajo izven uradnih državnih struktur (mediji, civilne iniciative …). V skorumpiranih državah pa so te institucije zelo šibke in v njih obstajajo velike pomanjkljivosti.
  4. Zaveze nacionalnih voditeljev (vlade, predsednika, vodij strank …) za boj proti korupciji so šibke ali pa jih sploh ni. V družbah, kjer je korupcija v javnem sektorju endemična obstaja sum povezanosti oziroma vpletenosti najvišjih državnih predstavnikov vlade v korupcijo in posledično ne bodo motivirani za boj z njo.

In k temu moramo dodati še, da ima taka država ogromno zakonov in predpisov, ki so nepregledni, tolmačijo se različno in dopuščajo ogromno manipulacij v korist posameznikov, omejitve, prepovedi in razne regulative pa se množijo iz dneva v dan.

Ljudje godrnjajo, se živcirajo, včasih povzdignejo glas, na koncu pa vedno upognejo hrbet in glasujejo ravno za te, ki jim obljubljajo nebesa, vodijo pa jih v pekel.

Več kot je zakonov, več je korupcije

Sedaj pa preslikajmo zgornje trditve oziroma ugotovitve na stanje v Sloveniji (ob tem se ne sme zanemariti, da je Komisija za preprečevanje korupcije že leta 2010 ugotovila, da se v Sloveniji zaznava 12 od 13 indikatorjev, ki jih teorija našteva kot znak prisotnosti sistemske korupcije; v nasprotju z državami z enako nizko ali nižjo stopnjo administrativne korupcije je v Sloveniji zaradi vrste razlogov, v veliki meri pogojenih s procesom tranzicije in izrazito šibkimi nadzornimi institucijami ter nizko stopnjo zaupanja v institucije pravne države, največji problem sistemska korupcija, za katero obstajajo močni indikatorji – KPK, 2010) in razmislimo, kaj dobimo z primerjavo: Dogajanje v Sloveniji ustreza vsem 4 točkam in se od leta 2012 samo še izrazito slabša. Zakoni in uredbe pa se množijo kot podgane.

Ob spremljanju dnevnega dogajanja se jasno vidi, da nekaj ne štima. Pa ne samo to, iz dneva v dan je le vse slabše. Če smo z vlado Alenke Bratušek vzpostavili kleptokracijo ( državo, ki ji vladajo lopovi, nepoštenjaki), pa sedaj z tretjerazrednimi kadri, ki si prihajajo v politiko samo napolniti žepe, prehajamo v kakiokracijo (državo, ki ji vladajo najslabši, smeti).

In kdo je za to kriv? Če citiram popularno objavo na facebooku: NAROD, TI, KI SI TIHO! Ljudje godrnjajo, se živcirajo, včasih povzdignejo glas, na koncu pa vedno upognejo hrbet in glasujejo ravno za te, ki jim obljubljajo nebesa, vodijo pa jih v pekel. Novi in novi obrazi so samo še slabši, stare svinje pri koritu so najboljše že pojedle, novim pa ostajajo samo še ostanki, pa tudi teh je vedno manj in boj za njih vse večji.

Ljudje pa smo tiho in nemo opazujemo ta boj. Trpimo pa vsi in z nami tudi ugrabljena država. Zato rabimo kritično maso ljudi, ki bodo skupaj dvignili glas, saj se bo lahko le tako spremenilo stanje na bolje. Osamljeni jezdeci so premalo. Lahko le odjahajo v sončni zahod!

Avtor komentarja je dr. Štefan Šumah.

Kako veste, da so vam ugrabili državo (podcast, dr. Štefan Šumah)

9 KOMENTARJI

  1. To je to!

    Dodati je še treba pravosodno, medijsko, izobraževalno, zdravstveno korupcijo. Pa še kakšna bi se našla.

    Torej poznamo pri nas dva temeljni razvojni oviri:
    – totalitarizem in korupcijo
    Katere stranke imajo učinkovit program za izničenje tega zla?!.

  2. Pravi domoljub NE podpira LGTB, globalizma (komunizma, nacizma,..), korupcije, lenobe, gnilobe, vasovov, savićev, stromajerjev, FDV in podobnih pijavk, ki se vsi napajajo iz davkoplačevalskega denarja.
    Edini način, da se množica teh lenuhov zmanjša je manjša davkoplačevalska malha. Vsi ostali načini pa so povezani s takim ali drugačnim nasiljem, ki s Kristusovim naukom niso skladni.

  3. Gostujoči avtor nam je podal jasno sliko, ki pokaže na “vir” problemov v Sloveniji, kjer je občutek, da imamo UGRABLJENO državo. Lepo je to zajeto v 4 točkah.

    V prvi točki, je res zaznati, da je sporna legitimnost države, kjer je zelo veliko ZLORABE javnih funkcij, za zasebne (primer Jankovič in prijatelji) namene.

    ZLORABLJENA je tudi naša nacionalka RTV, ki pomaga prikrivati zlorabe.
    Ne samo da RTV prikriva zlorabe, naša RTV dejansko zlorablja nacionalko (vsi finansiramo), v prid LEVI opciji, ki pri nas drži to ustanovo v svojih rokah že od leta 1945. Glede medijem smo slabši kot Madžarska. Spomnimo se, kako je bila zlorabljena KPK in RTV, ko so sproducirali “Patrijo” in posledično vrgli vlado.

    Takrat je bilo živo prikazano, kako javne ustanove lahko “ugrabijo državo”.

    Ali se je RTV Ljubljana že kdaj opravičila, za neresnično poročanje? Ali se je opravičila za neenako naklonjenost vsem strankam pred volitvami?

    Na Zahodu je to drugače. Nacionalne TV, si ne morejo dovoliti, da bi bile pristranske, kajti demokracija dovoli ugovor. Ravno včeraj sem poslušala na Radiju TRST, kako se je ena izmed strank, pritožila, da na zadnji predvolilni kampanji, je bila ena stranka na nacionalnem RAI – ena stranka priviligirana v minus druge. Italijanska nacionalka RAI, se je tej stranki takoj opravičila in na naslednjem soočenju so napako sanirali. Ali je možno, da bi se kaj takega zgodilo na RTV – Ljubljana. Daleč smo še od demokracije, ker imamo še vedno (z redkimi izjemami) režimske medije.
    Hvala Bogu, da imamo tudi take, kot je spletni portal DOMOVINA, kjer lahko vsak pove kar si misli, tako levi, kot desni. Želim si, da bi nekoč postala taka tudi TRV – Ljubljana.

  4. Eden od ključnih vzrokov za zgolj navidezno oblast protiustavno in nedemokratično izvoljene politične strankokracije (in v njej nato imenovane izvršilne oblasti) ter resnično sistemsko nad-oblast politično-kriminalnega mafijskega podzemlja “ugrabljene države” je po veljavni odločbi Ustavnega sodišča RS nesporno in preverljivo veljavni protiustavni in nedemokratični sorazmerni volilni sistem, po katerem smo doslej neustavno in nedemokratično (iz)volili poslance v DZ RS kot najvišje zakonodajno telo v RS.
    Neustavno in nedemokratično imenovani zbor poslancev (DZ RS) pa je nato lahko le nelegalno in nelegitimno imenoval Vlado RS, ki tudi nikakor ne more biti ne legalna in nelegitimna, saj jo je imenoval ustavno in demokratično invaliden oz. ustavno sporen organ.
    Povedano jasno in nedvoumno: od datuma veljavne odločbe Ustavnega sodišča RS, ki v dveh letih po objavi te svoje odločbe terja od najvišjega zakonodajnega telesa v RS (DZ RS), da odpravi neustavnost in nedemokratičnost sedanjega invalidnega sorazmernega volilnega sistema, mora biti vsem poslancem in parlamentarnim političnim strankam jasno, da bo nujno potrebno pravočasno in pred naslednjimi (predčasnimi ali rednimi) parlamentarnimi volitvami uskladiti veljavni sorazmerni volilni sistem z veljavno ustavo ter končno zagotoviti volivcem odločilen in dokončen vpliv na veljavno izvolitev oz. izbiro poslancev.
    Kar bo pomenilo po eni strani konec protiustavnega in nedemokratičnega izsiljenega vpliva strankarskih prvakov in najožjih strankarskih vodstev na izvolitev najbolj zvestih in najbolj poslušnih kandidatov ter konec neustavne oblasti od ljudi neodvisne in odtujene vladajoče strankokracije, po drugi strani pa bo v skladu z ustavo in odločbo Ustavnega sodišča RS pomembno povečan vpliv volivcev na dokončno izbiro poslancev kot njihovih neposrednih predstavnikov tudi ponovno in dodatno motiviral in aktiviral volivce za aktivno sodelovanje v demokratičnih procesih ter na volitvah kot enemu od vrhuncev možnega uresničevanja demokratičnih pravic in pristojnosti slehernega državljana in volivca v RS.
    Brez pravočasne in pravno korektne zakonske uskladitve veljavnega sorazmernega volilnega sistema z veljavno odločbo Ustavnega sodišča RS ter s ključno ustavno zahtevo po neposrednem vplivu volivcev na dokončno izvolitev poslancev v DZ RS bodo vse naslednje volitve protiustavne, nedemokratične, nelegalne in nelegitimne, ustavno sporna, nelegalna in nelegitimna pa bo tudi vsaka ustavno sporno izvoljena oz. imenovana zakonodajna ter v njej imenovana izvršilna državna oblast v RS.
    Najbrž vse bolj možno in verjetno “vladanje” ustavno in demokratično sporne ter nelegalne in nelegitimne zakonodajne ter izvršilne veje oblasti v RS vzbuja upravičeno skrb ter terja primerne aktivnosti v vrhovih sodne veje oblasti in na Ustavnem sodišču RS. Za zdaj je največ politične modrosti, odgovornosti in iskrene skrbi ter dejavnih naporov za usklajevanje nujnih sprememb ustavno spornega sorazmernega volilnega sistema izkazal neposredno izvoljeni Predsednik RS Borut Pahor, mnogo manj pa prvaki parlamentarnih političnih strank in njih poslanci v DZ RS, ki se več kot očitno dobesedno bojijo in se vztrajno izogibajo odločilni demokratični in ustavno utemeljeni pravici volivcev do “zadnje besede” oz. se na tisoč in en način skušajo izogniti ustavno varovani svobodni, avtonomni in demokratični volilni presoji avtonomnih volivcev v RS.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime