Kako v Sloveniji vključujemo begunce in migrante?

POSLUŠAJ ČLANEK
Včeraj je v parlamentu potekala razprava o mešanih mejnih patruljah na meji z Italijo. Razprava in ukrepi na tem področju se zdijo ob naraščanju števila nezakonitih migracij in porastu prošenj za azil v Sloveniji še kako na mestu.

Nezakoniti prehodi meje s Hrvaško kažejo skokovit porast nezakonitih migracij v zadnjih treh letih.

Vir: Strategija Vlade RS na področju migracij


Vlada ob povečanju števila migrantov deluje po kontingentnem načrtu. V začetku januarja 2019 je že aktivirala tretjo, zadnjo načrtovano fazo kontingentnega načrta v delu, ki se nanaša na izvajanje postopkov za mednarodno zaščito.

Strategija s  področja migracij ob tem opozarja, da bodo v primeru povečanja množičnih migracij potrebni drugačni ukrepi policije, saj so sosednje države (predvsem Avstrija, Madžarska in Italija) že sprejele restriktivne ukrepe za zajezitev migracij, v primeru povečanja migracij pa jih bodo predvidoma še stopnjevale.

Poleg nezakonitih prehodov meje pa močno narašča tudi število prošenj za mednarodno zaščito, ki kaže dolgoročni trend v tej smeri. V letu 2016 je za mednarodno zaščito zaprosilo 1.308 oseb, v letu 2017 1.476, v letu 2018 pa kar 2.875 oseb. V primerjavi z letom 2017 je število prošenj naraslo za skoraj 95 %, v primerjavi z letom 2016 pa to pomeni skoraj 220-odstotno povečanje. Največ prosilcev prihaja iz Afganistana, Alžirije, Pakistana, Iraka, Irana, Sirije, Turčije, Maroka in Eritreje.

Vir: Strategija Vlade RS na področju migracij


Kar 82 odstotkov vseh, ki so za azil v Sloveniji zaprosili v lanskem letu, je državo zapustilo še pred koncem azilnega postopka. Azilni postopki za te osebe so bili ustavljeni.

Število vloženih prošenj za azil in število odobrenih. V Sloveniji na konec postopka počaka zgolj vsak peti prosilec. (podatki za 2019 so od januarja do junija)


Preostali, lani 102 osebi, leto prej 152 oseb in v letu 2016 170 oseb, ki jim je bil azil priznan, pa se lahko vključijo v proces integracije, ki poteka pretežno z vključevanjem v projekte nevladnih in drugih organizacij.

Gre za projekte pomoči pri učenju slovenskega jezika in seznanjanju s slovensko družbo, učno pomoč, osveščanje javnosti o begunski problematiki, pomoč pri nastanitvi in zagotavljanje sredstev za kritje stroškov zdravstvene oskrbe, izobraževanje, zaposlovanje in delo ljudi z mednarodno zaščito v Sloveniji.

Za kakšne projekte gre?


S temi projekti se vzdržuje azilni dom, izvajajo zdravstveni pregledi vseh, ki izrazijo namero podati prošnjo za azil, nudi se jim psihiatrična podpora, prosilcem se na mesečni ravni izplačuje žepnina, dvakrat mesečno pa nagrade za opravljanje vzdrževalnih del v azilnem domu, zagotavljajo se prevajalci za sporazumevanje med socialnimi delavci v azilnem domu in prosilci.

Največ denarja za prehrano in varovanje
Urad vlade za oskrbo in integracijo migrantov je od svoje ustanovitve konec leta 2017 za delovanje in svoje naloge porabil 9,2 milijona evrov. Največ sredstev, skoraj 1,5 milijona evrov, je namenil podjetju Sodexo d.o.o., prehrana in storitve, iz Ljubljane.

1,2 milijona je šlo za plače zaposlenih, 1 milijon Fit varovanju in 350 tisoč evrov Varovanju Galekom, 755 tisočakov prejme Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna, kjer poteka pilotni projekt nastanitve mladoletnih migrantov brez spremstva, med nevladnimi organizacijami pa so največji partnerji Javni zavod Cene Štupar, Društvo Odnos, združenje Slovenska filantropija in Dobrodelno društvo UP. 



Projekt Opismenjevanje in učna pomoč za prosilce izvaja Javni zavod Cene Štupar, ki prosilcem v azilnem domu in njegovih izpostavah zagotavlja tečaje slovenskega jezika in učno pomoč. V ta namen je od vladnega urada za oskrbo in integracijo migrantov prejel dobrih 200 tisočakov.

ODNOS, društvo za razvoj in povezovanje družbenih ved in kultur, osebam z mednarodno zaščito nudi pomoč pri vključevanju migrantov v okolje (predvsem v Ljubljani in Mariboru). Pomagajo jim pri reševanju življenjskih situacij, integracijskih akrivnostih, zagotavljajo učno pomoč otrokom in odraslim. V te namene so v letu in pol dobili 181 tisoč evrov davkoplačevalskih sredstev.


S podporo sklada EU za azil, migracije in vključevanje (AMIF) je Človekoljubno društvo UP Jesenice, katerega vodi znana aktivistka Faila Pašić Bišić.  Društvo nudi pomoč prosilcem pri nastanitvi in uveljavljanju njihovih pravic, operativno pomoč in socialno integracijo ter aktivnosti za kakovostno preživljanje prostega časa. Od leta 2018 je za te aktivnosti prejelo 95 tisoč evrov.

Inštitut za afriške študije s projektom Preprečevanje trgovine z ljudmi izvaja prepoznavanje ranljivih skupin prosilcev in informiranje na individualnih razgovorih in npr. s podeljevanjem brošur. V ta namen je inštitut od UOIM od začetka leta 2018 prejel več kot 50 tisoč evrov.

Za integracijo migrantov se izvajajo tudi številni drugi projekti, od projektov ozaveščanja splošne javnosti, preprečevanja sovražnega govora, finančne pomoči beguncem, ki ne bivajo v  azilnem domu, delavnice, športno, kulturno in drugo udejstvovanje, tečaji, zagotavljanje javnega prevoza za udeležence tečajev slovenskega jezika, pomoč pri urejanju dokumentov, podpora pri izrednih situacijah (ločitev, nasilje, rojstvo, bolezen …), projekti učne pomoči, vključevanja na trg dela itd.

Zadnji zaključeni javni razpis Ministrstva za notranje zadeve s področja pomoči prosilcem za azil in integraciji migrantom je bil namenjen "izdelavi brošur in video materiala za informiranje prosilcev za mednarodno zaščito". V ta namen so zagotovili slabih 200 tisočakov davkoplačevalskega denarja.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30