Kako torej, je Ljubljanska nadškofija slaba ali dobra lastnica pokljuških gozdov?
Včeraj smo na Domovini napovedali izpostavitev dveh prispevkov Dnevnika nacionalne televizije, ki ne zadostujeta merilom "visokih profesionalnih standardov", na katere se na nacionalki pogosto sklicujejo.
V včerajšnjem članku smo obravnavali enostransko in zavajajoče zagovarjanje sindikalne zahteve po dvigu plač in ignoriranje problema visokih davčnih obremenitev.
Danes pa se osredotočamo na prispevek o tradicionalni kosti v grlu osrednjih medijev - vračanju nacionaliziranega premoženja Rimskokatoliški cerkvi, predvsem gozdov na Pokljuki.
"Ljubljanska nadškofija, ki je v svojem zahtevku, vloženem leta 1991, zahtevala vračilo 21 tisoč hektarjev, ima tako zdaj v lasti že večino pokljuških gozdov," dvominutni prispevek v oddaji Slovenska kronika dne 10. 7. o vrnitvi še 800 hektarjev gozdov Cerkvi začenja novinarka Marjeta Klemenc.
Sledijo pojasnila predstavnice upravne enote, nato pa informacija o štirih hektarjih, o katerih še odločajo, saj gre za zahtevke na območju Triglavskega narodna parka in zakonsko gledano "javno dobro". Novinarka našteje dolino Triglavskih jezer, obalo Bohinjskega jezera in slap Savica.
Po mnenju novinarke bi o tem morala kakšno reči tudi država: "Nenazadnje gre za zavarovano območje." A Ministrstvo za kmetijstvo se zdaj ukvarja z zadnjo izdano odločbo, nadaljuje. "Nadškofija se je namreč na vračilo gozdov okoli biatlonskega centra pritožila. Zakaj, nam niso odgovorili," pove novinarka in doda, da tudi sicer na njihova vprašanja na nadškofiji niso dobili odgovora.
"A četudi odločba Upravne enote še ni pravnomočna, tovornjaki blejskega gozdnega gospodarstva, ki upravlja s cerkvenimi gozdovi, tudi s tega dela Pokljuke odvažajo les. Sekajo torej tam, kjer uradno še niso lastniki," sporoči avtorica prispevka.
In zaključi: "Tudi sicer velja, da je nadškofija slab gospodar gozda. V gozdove ne vlagajo, iz njih zgolj dnevno vozijo polno naložene tovornjake hlodovine naravnost v Avstrijo."
"Odziv Nadškofije Ljubljane na neresnične navedbe na RTV Slovenija"
Dva dni po prispevku v Slovenski kroniki je bil na spletni strani http://katoliska-cerkev.si objavljen dopis z zgornjim naslovom.
Kot je razbrati, gre za zahtevo po popravku, ki je bila s strani pravnega zastopnika družbe Gozdno gospodarstvo Bled (ki je v lasti Ljubljanske nadškofije) poslana na RTV Slovenija.
V njej odvetnik Peter Zakrajšek trdi, da so v prispevku objavljene "napačne, zlonamerne in žaljive informacije, ki kršijo ugled Nadškofije Ljubljana in Gozdnega gospodarstva Bled d.o.o.."
Najprej pove, da je bila v nasprotju z navedbo novinarke odločba pravnomočna z dnem 10. 6. 2017 ter dodaja potrdilo UE Radovljica o pravnomočnosti. Les se je s kamionske ceste odvažal po tem datumu, kar demantira novinarkino trditev, da sekajo tam, kjer niso lastniki.
A kot je napačno sklepati iz prispevka, ne sekajo zaradi izključne želje po dobičku, temveč zaradi "sanitarne odločbe Zavoda za gozdove Slovenije (ZZG) z dne 16.05.2017, po kateri je bilo potrebno posekati 59 poškodovanih dreves in sicer do 30.06.2017."
"V kolikor ne bi bila odločba izvršena do 30.06.2017, bi bil proti Nadškofiji Ljubljana in Gozdnemu gospodarstvu Bled d.o.o. uveden prekrškovni postopek ali upravni postopek z denarno prisilitvijo," navaja Zakrajšek.
Predstavnik GG Bled za "napačne in neresnične" označi tudi novinarkine navedbe, da je Nadškofija Ljubljana slab gospodar gozdov, da vanje ne vlaga in iz njih dnevno vozi hlodovino v Avstrijo.
Sklicujoč se na uradne podatke ZZG zatrdi, da je Ljubljanska nadškofija preko GG Bled na območju svojih gozdov izvedla "41% vseh planiranih gozdno-gojitvenih del, medtem ko je povprečje izvedenih gozdno-gojitvenih del na nivoju cele Slovenije 22%."
"Torej Nadškofija Ljubljana vlaga cca. 100% več kot povprečen slovenski lastnik gozda!" so zatrdili v zahtevku za popravek ter povsem nasprotno kot novinarka v prispevku navedli: "Splošno znano je, da Nadškofija Ljubljana dobro gospodari s svojimi gozdovi, kar lahko potrdijo številne domače in tuje strokovne ustanove."
V podkrepitev svojih navedb sporočijo, da je Nadškofija Ljubljana kot zasebni lastnik gozdov tudi prva v Sloveniji prejela mednarodno priznani certifikat FSC, ki kaže na odličnost pri gospodarjenju z gozdom. Obenem so v GG Bled zaposleni "številni gozdarski strokovnjaki, ki večinoma izhajajo iz lokalnega okolja in imajo še poseben čut do gozdov v Triglavskem narodnem parku."
V obsežnem zahtevku za popravek zatrdijo še, da je Gozdno gospodarstvo Bled d.o.o. največji zasebni dobavitelj lesa slovenski lesni industriji, del lesa pa prodajo tudi čez mejo, ker zanj v Sloveniji preprosto ni kupcev.
Ob koncu dopisa Zakrajšek zahteva popravek v naslednji oddaji Slovenska kronika - 11. 7. 2017.
A TV Slovenija nasprotnih dejstev, zahtevanih v popravku, v Slovenski kroniki na zahtevan datum, niti kasneje, ni objavila.
1 komentar
Jernej
Torej, jaz sem pred leti v oddaji Preverjeno naletel na še hujšo laž. Rečeno je bilo, da katoliška cerkev zahteva vrnitev triglavske severne stene. Ker kot bivši alpinist še kar dobro poznam planinsko tematiko, sem zastrigel z ušesi. Severno ostenje Triglava??? Prvič slišim! Vem, da je dovški župnik Jakob Aljaž kupil nekaj metrov tal na vrhu Triglava, da bi tam postavil stolp, ki ga danes imenujemo Aljažev stolp, drugega pa v zvezi s Triglavom in Cerkvijo ni nič.
Čez nekaj dni pa sem na TVSLO v takratni oddaji Naš kraj zasledil, da pašna skupnost Dovje-Mojstrana zahteva vračilo triglavske stene, ker so tam okoli pač pasli (ovce včasih zaidejo kar visoko v skalovje, dá pa se prečiti celotno ostenje po alpinistični smeri Zlatorogove police od vzhoda do zahoda). Seveda so na A kanalu spretno izrabili "posest" Jakoba Aljaža, da so potem celotni Cerkvi podtaknili kar vse ostenje.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.