Kako torej, je Ljubljanska nadškofija slaba ali dobra lastnica pokljuških gozdov?

10
Uredništvo

Včeraj smo na Domovini napovedali izpostavitev dveh prispevkov Dnevnika nacionalne televizije, ki ne zadostujeta merilom “visokih profesionalnih standardov”, na katere se na nacionalki pogosto sklicujejo.

V včerajšnjem članku smo obravnavali enostransko in zavajajoče zagovarjanje sindikalne zahteve po dvigu plač in ignoriranje problema visokih davčnih obremenitev.

Danes pa se osredotočamo na prispevek o tradicionalni kosti v grlu osrednjih medijev – vračanju nacionaliziranega premoženja Rimskokatoliški cerkvi, predvsem gozdov na Pokljuki.

“Ljubljanska nadškofija, ki je v svojem zahtevku, vloženem leta 1991, zahtevala vračilo 21 tisoč hektarjev, ima tako zdaj v lasti že večino pokljuških gozdov,” dvominutni prispevek v oddaji Slovenska kronika dne 10. 7. o vrnitvi še 800 hektarjev gozdov Cerkvi začenja novinarka Marjeta Klemenc.

Sledijo pojasnila predstavnice upravne enote, nato pa informacija o štirih hektarjih, o katerih še odločajo, saj gre za zahtevke na območju Triglavskega narodna parka in zakonsko gledano “javno dobro”. Novinarka našteje dolino Triglavskih jezer, obalo Bohinjskega jezera in slap Savica.

Po mnenju novinarke bi o tem morala kakšno reči tudi država: “Nenazadnje gre za zavarovano območje.” A Ministrstvo za kmetijstvo se zdaj ukvarja z zadnjo izdano odločbo, nadaljuje. “Nadškofija se je namreč na vračilo gozdov okoli biatlonskega centra pritožila. Zakaj, nam niso odgovorili,” pove novinarka in doda, da tudi sicer na njihova vprašanja na nadškofiji niso dobili odgovora.

“A četudi odločba Upravne enote še ni pravnomočna, tovornjaki blejskega gozdnega gospodarstva, ki upravlja s cerkvenimi gozdovi, tudi s tega dela Pokljuke odvažajo les. Sekajo torej tam, kjer uradno še niso lastniki,sporoči avtorica prispevka.

In zaključi: “Tudi sicer velja, da je nadškofija slab gospodar gozda. V gozdove ne vlagajo, iz njih zgolj dnevno vozijo polno naložene tovornjake hlodovine naravnost v Avstrijo.”

“Odziv Nadškofije Ljubljane na neresnične navedbe na RTV Slovenija”

Dva dni po prispevku v Slovenski kroniki je bil na spletni strani http://katoliska-cerkev.si objavljen dopis z zgornjim naslovom.

Kot je razbrati, gre za zahtevo po popravku, ki je bila s strani pravnega zastopnika družbe Gozdno gospodarstvo Bled (ki je v lasti Ljubljanske nadškofije) poslana na RTV Slovenija.

V njej odvetnik Peter Zakrajšek trdi, da so v prispevku objavljene “napačne, zlonamerne in žaljive informacije, ki kršijo ugled Nadškofije Ljubljana in Gozdnega gospodarstva Bled d.o.o..”

Najprej pove, da je bila v nasprotju z navedbo novinarke odločba pravnomočna z dnem 10. 6. 2017 ter dodaja potrdilo UE Radovljica o pravnomočnosti. Les se je s kamionske ceste odvažal po tem datumu, kar demantira novinarkino trditev, da sekajo tam, kjer niso lastniki.

A kot je napačno sklepati iz prispevka, ne sekajo zaradi izključne želje po dobičku, temveč zaradi “sanitarne odločbe Zavoda za gozdove Slovenije (ZZG) z dne 16.05.2017, po kateri je bilo potrebno posekati 59 poškodovanih dreves in sicer do 30.06.2017.”

“V kolikor ne bi bila odločba izvršena do 30.06.2017, bi bil proti Nadškofiji Ljubljana in Gozdnemu gospodarstvu Bled d.o.o. uveden prekrškovni postopek ali upravni postopek z denarno prisilitvijo,” navaja Zakrajšek.

Predstavnik GG Bled za “napačne in neresnične” označi tudi novinarkine navedbe, da je Nadškofija Ljubljana slab gospodar gozdov, da vanje ne vlaga in iz njih dnevno vozi hlodovino v Avstrijo.

Sklicujoč se na uradne podatke ZZG zatrdi, da je Ljubljanska nadškofija preko GG Bled na območju svojih gozdov izvedla “41% vseh planiranih gozdno-gojitvenih del, medtem ko je povprečje izvedenih gozdno-gojitvenih del na nivoju cele Slovenije 22%.”

“Torej Nadškofija Ljubljana vlaga cca. 100% več kot povprečen slovenski lastnik gozda!” so zatrdili v zahtevku za popravek ter povsem nasprotno kot novinarka v prispevku navedli: “Splošno znano je, da Nadškofija Ljubljana dobro gospodari s svojimi gozdovi, kar lahko potrdijo številne domače in tuje strokovne ustanove.”  

V podkrepitev svojih navedb sporočijo, da je Nadškofija Ljubljana kot zasebni lastnik gozdov tudi prva v Sloveniji prejela mednarodno priznani certifikat FSC, ki kaže na odličnost pri gospodarjenju z gozdom. Obenem so v GG Bled zaposleništevilni gozdarski strokovnjaki, ki večinoma izhajajo iz lokalnega okolja in imajo še poseben čut do gozdov v Triglavskem narodnem parku.”

V obsežnem zahtevku za popravek zatrdijo še, da je Gozdno gospodarstvo Bled d.o.o. največji zasebni dobavitelj lesa slovenski lesni industriji, del lesa pa prodajo tudi čez mejo, ker zanj v Sloveniji preprosto ni kupcev.

Ob koncu dopisa Zakrajšek zahteva popravek v naslednji oddaji Slovenska kronika – 11. 7. 2017.

A TV Slovenija nasprotnih dejstev, zahtevanih v popravku, v Slovenski kroniki na zahtevan datum, niti kasneje, ni objavila. 

Zakaj nasprotna dejstva do gledalcev TV Slovenija ne pridejo?

RKC na Slovenskem je s svojimi gozdovi že leta hvaležen grdi raček osrednjih medijev.

Čeprav gre za pravno utemeljeno vračanje v času komunizma odvzetega, to pomeni ukradenega premoženja, se iz prispevkov, kot je zgornji Marjete Klemenc, v podtonu čuti očitek nekakšne moralno neopravičene grabežljivosti, od katere je zgolj še korak do zahteve, da bi Cerkev odvzeto premoženje morala kar prepustiti državi.

A prej kot da je RKC slab lastnik, v praksi velja, da predvsem za kulturno dediščino, pa tudi za drugo primerljivo posest država skrbi precej slabše kot zasebniki, tudi RKC.

Podobno kot ta prispevek, tudi mnogi drugi pogosto dejstva prikažejo izrazito enostransko in podkrepljeno s pavšalnimi vrednostnimi sodbami.

Resda je RKC s svojimi podjetji včasih neodziven sogovornik v tovrstni komunikaciji – s čemer imamo slabo izkušnjo glede vprašanj okrog nakupa hotela Bellevue v Bohinju tudi na Domovini.

A kot je Klemenčeva povedala v prispevku, se je z vprašanji obrnila le na nadškofijo, očitno pa ne tudi na GG Bled, čeprav se prispevek večinoma nanaša na njihovo domnevno slabo delo.

Za celostno razumevanje obravnavane tematike bi gledalec obvezno moral slišati tudi argumente druge strani, kot jih sedaj lahko preberemo v zgornji zahtevi za popravek.

A zgolj preberemo na alternativnem mediju kot je Domovina; očitno pa ne tudi na nacionalni televiziji, kjer bi po zakonu, da ne omenjamo že malo zguljene fraze o profesionalnih standardih, z njim gledalce morali seznaniti.

Print Friendly, PDF & Email

KOMENTARJI: 10

    • A to pomeni, da je lastnik država, ki upravlja z gozdovi? Sam tega sistema ne podpiram. ne podpiram pa tudi tega, ki je veljaven sedaj. Dejstvo je, da so gozdovi kompleksen sistem, ki ga je treba redno vzdrževati. Ne dvomim v to, da je nadškofija nadpovprečno dober lastnik gozdov, ker ima zato registrirano družbo, ki se s tem ukvarja. To pomeni, da ima ljudi, ki se na to spoznajo in delajo v skladu z zakonom in potrebami v gozdu. A na drugi strani imamo polno privatnih lastnikov, ki zaradi različnih življenskih okoliščin niso sposobni sami skrbeti za svoj gozd. Prisiliti jih ne moreš. In tukaj bi bil boljši sistem tak, kot ga že poznajo neke države. Lahko si lastnik gozda a z njim upravlja pooblaščena družba. Ta zagotavlja, da se les, ki je potreben, poseka. Zagotavlja tudi pogozdovanje ipd. Lastnik pa dobi del prihodka od sečnje in plača del pogozdovanja. Seveda lahko svoj delež gozda proda drugemu.

  1. Saj, to se mi je zdelo čudno, da bi RKC kot lastnik slabo upravljal z gozdovi.

    Poleg tega je treba vzeti v obzir da večina sodobnih “mestnih detetov” ne razume točno kaj pomeni upravljanje z gozdovi in mislijo da so drevesa tam, da se lahko sprehajaš pod njimi in da lahko pobirsš gobe.

    @Švejk: prihajam iz “socialistične” kmetije, kjer se je zjutraj hodilo v službo, popoldne pa na njivo oz v gozd. In moram reč da to ni bio kaj prida.

  2. Torej, jaz sem pred leti v oddaji Preverjeno naletel na še hujšo laž. Rečeno je bilo, da katoliška cerkev zahteva vrnitev triglavske severne stene. Ker kot bivši alpinist še kar dobro poznam planinsko tematiko, sem zastrigel z ušesi. Severno ostenje Triglava??? Prvič slišim! Vem, da je dovški župnik Jakob Aljaž kupil nekaj metrov tal na vrhu Triglava, da bi tam postavil stolp, ki ga danes imenujemo Aljažev stolp, drugega pa v zvezi s Triglavom in Cerkvijo ni nič.
    Čez nekaj dni pa sem na TVSLO v takratni oddaji Naš kraj zasledil, da pašna skupnost Dovje-Mojstrana zahteva vračilo triglavske stene, ker so tam okoli pač pasli (ovce včasih zaidejo kar visoko v skalovje, dá pa se prečiti celotno ostenje po alpinistični smeri Zlatorogove police od vzhoda do zahoda). Seveda so na A kanalu spretno izrabili “posest” Jakoba Aljaža, da so potem celotni Cerkvi podtaknili kar vse ostenje.

  3. Skozi vso tranzicijo so levičarsko -udbovski novinarji RKC v Sloveniji prikazovali kot zastarelega fevdalca , ki si protipravno lasti slovensko zemljo. Novinarji tipa “Marjeta Klemenc” so ves čas namerno lagali o podobi RKC, saj je bila za njih drugorazredna institucija, ki ne more biti denacionalizacijski upravičenec. RKC je bila po naročilu komunistične UDBE s strani slovenskih medijev požrešna, izkoriščevalska in slab gospodar. Skratka, delovala naj bi prosti slovenskim interesom. S to sintagmo “protipravnega delovanja” so napumpani tudi levičarski novinarji, ki nekritično objavljajo laži, za katere ne odgovarjajo. Še več, za to so celo nagrajeni in lahko naprej brezskrbno delujejo. Ti novinarji z Marjeto Klemenc na čelu, se požvižgajo na novinarske standarde. Etični novinarski standardi veljajo samo za desne novinarje.
    Stalna naročena in negativna medijska gonja proti RKC je zelo okupirala javnost. RKC kot šibka stranka se ji ne more upreti in mora prenašati ponižanja. Je pa ta gonja in mnoge druge medijske gonje v preteklosti prekrila protipravno tajkunsko prilaščanje podjetij in podeljevanje kreditov. Udbovski komunisti ( predvsem v preteklosti) tako lahko mirno v ozadju na veliko kradejo, medtem ko je javnost okupirana s “požrešno cerkvijo”. To se dogaja še danes.
    RTV SLO se RKC kljub argumentom in dokazom ne bo opravičila. Še manj, da bi novinarka Marjeta Klemenc objavila popravek.

Komentiraj