Kako torej, imate raje vašega hišnega ljubljenčka ali soseda?

POSLUŠAJ ČLANEK
Pred desetimi dnevi je papež Frančišek z izjavo, da kristjan ne more imeti živali rajši kot svojih sosedov, precej razburil ljubitelje malih živali. Verjetno ravno zato, ker jih mnogi imajo. Papež zahodni družbi pogosto nastavlja ogledalo in posledično dviguje tudi veliko prahu. Če ostanemo pri malih živalih, bi lahko rekli; če stopiš mački na rep, zamijavka.

Papežu mnogi očitajo, da ne prihaja iz zahodne kulture in je ne razume. Gotovo je odnos do malih živali v revnejših deželah na nižji ravni kot na zahodu, vendar pa papežu zagotovo ne moremo očitati, da ne mara živali…

Papež Frančišek, ljubitelj živali…


Dejansko je prvi papež (po kratkoročnem spominu), ki svojo pozornost sploh posveča živalim. Nenazadnje si je tudi izbral ime svetnika, ki je zavetnik živali (verjetno ne samo iz tega razloga). Tudi sicer je videti, da nima nobenih zadržkov, ko je treba pocrkljati kateregakoli psa, s katerim pride v stik. Tako Obamovega kot psa vodnika, ki ga je lani blagoslovil.

Pred dvema letoma je razburil s tolažbo, ki jo je izrekel majhnemu dečku, čigar ljubljeni pes je poginil; »Nekega dne se bosta spet srečala v večnosti pri Kristusu«…in nadaljeval, da so nebesa odprta za vsa od Boga ustvarjena bitja (Iz 65,25). Očitno bo torej precej pestro.

Ta spontana izjava mu je prinesla nemalo novih simpatij. In tudi blagoslov živali ni za Cerkev nič novega.

Torej se lahko ljubitelji malih živali kar pomirijo. Morda bo njihov kuža prej tekal po nebeških poljanah kot oni. Morda tudi kot povrnjeno trpljenje zaradi napornega lastnika, ki ga je s preveliko pozornostjo počlovečil in prikrajšal za pristno pasje življenje.
Pretirana ljubezen in navezanost do živali je pogosto beg od odnosov z ljudmi.

Malikovanje živali


Papež nas vedno znova preseneča in se ne pusti vpeti v okvire ter vedno znova »ravna«  Gospodovo pot. Če je prej nakazal, da je povsem v redu, če se navežeš na žival in jo imaš rad, pa tokrat opozarja pred tem, da bi živali postavljali na mesto, ki jim ne pripada. Na mesto, ki bi ga morali imeti naši otroci, partnerji, starši, prijatelji, znanci, sosedje … Pretirana ljubezen in navezanost do živali je pogosto beg od odnosov z ljudmi.

Ne bi bilo prav omalovaževati pomena živali, ki so lahko v današnjem odtujenem svetu marsikomu edina družba in uteha v težkem obdobju življenja in od Boga poslani dar ter nenazadnje tudi razlog za spoznavanje in slavljenje čudovitega Božjega stvarstva. Tega papež niti ne zahteva. Nas pa opozarja na to, da je človek poklican še h globljim odnosom. K odnosom v katerih je lahko tudi ranjen, a v njih raste in postaja vedno bolj on sam.

Ni težko imeti rad ljubkega mucka ali psa, ki te obožuje zgolj zato, ker mu daš hrano. In tudi nič ni narobe s tem. Ni pa to tisto, k čemur nas kliče Bog. On nas kliče k temu, da ljubimo svojega bližnjega. Četudi je to siten sosed, ki v soboto zjutraj brni s kosilnico. Bog nas kliče, da presežemo svoje predsodke, da ga spoznamo in rastemo v ljubezni, poiščemo njegove dobre strani in sprevidimo, da je najbrž čisto v redu človek. Najbrž pa tudi malo čudak, podobno kot mi sami…

Gotovo pa ni prav, da naš ljubljenček postane zlato tele, ki mu namenjamo ves prosti čas in denar. To ljubezen do živali je seveda zavohal tudi trg in ustvaril ogromno storitev in izdelkov, namenjenih malim živali oz. še bolje, njihovim lastnikom.

Prastara skušnjava: jaz > ti


Ljubitelji malih živali so pogosto nagnjeni k skušnjavi, ki bi ji poenostavljeno lahko rekli: »Moj način je edini pravilen« ali »Samo jaz imam prav«. Uradno pa se imenuje napuh.

Pred to skušnjavo (sarkazem-on) smo varni le najponižnejši. Najdemo pa jo povsod.

Pri ljubiteljih živali se odraža v tem, da pogosto kritizirajo tiste, ki za živali ne skrbijo na podoben način kot oni. Tako ima recimo kuža na kmetiji, ki je včasih privezan in se prehranjuje z ostanki, v očeh pristnega (predvsem mestnega) pasjeljubca, zelo nizko kvaliteto življenja. Pa je morda zadovoljnejši kot mestni kuža na 50m², z dvema sprehodoma dnevno, konzervami za 3 evre in vlogo nadomestnega otroka…

Živali torej so vključene v Božji načrt in tudi v podobo prihodnjega raja. Kako in na kak način ne vemo natančno in verjetno človeku niti ne pritiče, da bi poznal vse božje namere. Gotovo pa ni bilo mišljeno, da bi komurkoli nadomestile odnose s soljudmi (izjema je Mowgli).

Zato, imejmo radi živali, veselimo se njihove družbe, toda ne ostanimo pri tem. Podajmo se na nevarno in pustolovsko potovanje človeških odnosov. Na koncu tega potovanja bomo najverjetneje sicer res polni prask in modric, toda dogodivščina bo izjemna. Mi pa izpolnjeni in zreli za vstop v kraljestvo. Če bodo tam tudi živali, toliko boljše…

Podprite Domovino za ceno dveh kavic mesečno.

dve-kaviSpoštovani bralci, prosimo vas, da nas podprete pri ustvarjanju medija Domovina.

Zakaj menimo, da je vredno za Domovino žrtvovati 2 kavici mesečno, preberite tukaj.

Za podporo Domovini kliknite na spodnji gumb.

Domovina-majcka-predlog-igor-1
klik za ogled majčke


Tam lahko izberete podporo Domovini in/ali sestrskem portalu Iskreni.net.
Ob donaciji vsaj 5 € mesečno (60+ € letno) vam podarimo majico "Moja Domovina.je Slovenija".

Podprite Domovino za ceno dveh kavic mesečno.

dve-kaviSpoštovani bralci, prosimo vas, da nas podprete pri ustvarjanju medija Domovina.

Zakaj menimo, da je vredno za Domovino žrtvovati 2 kavici mesečno, preberite tukaj.

Za podporo Domovini kliknite na spodnji gumb.

[caption id="attachment_43420" align="alignright" width="202"]Domovina-majcka-predlog-igor-1 klik za ogled majčke[/caption]

Tam lahko izberete podporo Domovini in/ali sestrskem portalu Iskreni.net.
Ob donaciji vsaj 5 € mesečno (60+ € letno) vam podarimo majico "Moja Domovina.je Slovenija".

Podprite Domovino tukaj!


Hvala!
                                                  (akcija se zaključi 16. 6.)
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike