Kako sta Levica in Svoboda osvojili Dunaj, Berlin in Bruselj ter kam so poniknili dediči slovenske pomladi

Foto: depositphotos.com,

Rezultati slovenskih volitev na voliščih v tujini v Sloveniji običajno ne pritegnejo večje pozornosti. Vsega skupaj gre za nekaj tisoč glasov, ki običajno ne spremenijo rezultata volitev. V najboljšem primeru v parlament pošljejo drugega kandidata iste liste. A podatki iz glasovanja v tujini pozornemu opazovalcu vendarle dajo misliti.

Največje volišče na veleposlaništvih je tisto v Buenos Airesu, kjer sta pričakovano največ glasov zbrali SDS in NSi. Gibanje Svoboda, Levica in SD so prepričali skupaj komaj 3 % tam živeče diaspore, ki je glasovala na ambasadi, skupaj dobrih 1.000 volivcev. Potomci tistih, ki so pred komunisti bežali iz Slovenije, ki še danes, po treh ali celo štirih generacijah, govorijo slovensko, pač ne nasedajo raznim ponosnim naslednikom tistih, zaradi katerih so njihovi domoljubni dedje morali zbežati iz svoje domovine, da so si rešili življenja. Tudi v Clevelandu je med nekaj desetimi volivci, ki so volili na tamkajšnjem konzulatu, zmagala desnica.

V ključnih evropskih prestolnicah konservativnih Slovencev le peščica

A ti niso tisti, ki so tokrat vzbudili zanimanje. Glasovi iz nekaterih ključnih evropskih prestolnic kažejo povsem drugačno popačeno sliko Slovenije. Na veleposlaništvu na Dunaju  in v Londonu, kjer je gladko zmagalo Gibanje Svoboda, na Dunaju celo s preko 50 %, sta desnosredinski parlamentarni stranki skupaj zbrali le 19 oz. 16 %. V Berlinu, kjer je s 45 % vseh glasov slavila Levica, pa le 9%.

Glede na to ni presenečenje, da tuji mediji pišejo, da je v Sloveniji na volitvah izgubil zlobni, skrajno desni trumpovsko-populistični Janša in da je zmagal njegov oponent, demokratični, sredinski, okoljsko ozaveščeni, liberalni novinec na politični sceni. Glede na rezultat glasovanja na veleposlaništvih pomembnejših evropskih mest je verjetnost, da tam nek novinar sreča Slovenca, ki razmišlja drugače, zelo majhna.

Od vseh evropskih prestolnic pa v oči najbolj bode rezultat v Bruslju. Glede na to, da je na evropskih volitvah tradicionalno zmagovala desnica, ali pa je bila z levim polom vsaj približno izenačena, bi pričakovali, da bodo tudi kadri v evropskih institucijah približno enakomerno porazdeljeni po političnem spektru. A rezultat kaže nasprotno.

Kako je mogoče, da kljub temu, da je imela slovenska desna sredina ves čas pro-evropsko iniciativo, v Bruslju najdemo le peščico konservativno razmišljujočih ljudi, velika večina pa voli izrazito levo, celo proti-evroatlantsko levo v obliki stranke Levica?!

45 % volivcev na veleposlaništvu v Bruslju je izbralo Goloba, sledi Levica s skoraj četrtino vseh glasov in SD s 15 %. SDS in NSi sta skupaj zbrali 17 %, od tega 10 % SDS in 7 % NSi. Kako je torej mogoče, da kljub temu, da je imela slovenska desna sredina ves čas pro-evropsko iniciativo, v Bruslju najdemo le peščico konservativno razmišljujočih ljudi, velika večina pa voli izrazito levo, celo proti-evroatlantsko levo v obliki stranke Levica?!

Vzrokov za to je več. Že narava dela in delovanja v evropskih institucijah je taka, da ti liberalni življenjski stil ali denimo istospolna usmerjenost lahko le pomagata pri vzpenjanju po karierni hierarhiji, medtem ko je družinsko življenje prej ovira oz. je resno družinsko življenje v takšnih institucijah precej težavno. Konservativnejše razmišljujoči posamezniki tudi rajši kot med »evrokratsko smetano« svoje otroke vzgajajo na domači grudi, zaradi česar so za službe v evropskih institucijah v povprečju manj motivirani, vsaj dolgoročno.

Službe v Evropski uniji v večji meri zaposlujejo družboslovne profile in pretežno črpajo kadre iz fakultet, ki so v Sloveniji pregovorno levičarske trdnjave. Ko se nekdo, formiran v levičarskem duhu katere izmed slovenskih družboslovnih fakultet znajde v še skrajnejšem duhu evropskih institucij, bo njegovo razmišljanje hitro zavilo ostro levo – razen, če je pred samim študijem, med njim in kasneje dobro formiran v drugačnih vrednotah.

Kristjani in konservativci stojimo križem rok, medtem ko nam kadre formira levica

Ljudje, ki zapuščajo družboslovne fakultete, so v veliki meri usmerjeni levo, kar pa še ne drži za tiste, ki se na te fakultete vpisujejo. To postanejo šele tekom študija, ker v času pred študijem in med njim niso deležni resne katoliške oz. konservativne formacije. Razen seveda tisti, ki so tega deležni v domači vzgoji, ki je sicer na tem področju najbolj ključna. Nikakor pa ne edina.

Tako Cerkev kot katoliška in konservativna civilna družba, katoliške osnovne in srednje šole, cvet slovenskih družboslovcev, pa tudi študentov sicer, v veliki meri puščajo na cedilu, saj večinoma ne nudijo potrebne formacije, ki bi jih pripravila na razmere na fakultetah in kasneje v družbi. Prav tako starše, da bi svoje otroke in mladostnike znali vzgojiti v stanovitne in trdne osebnosti, ki jim še tako ideološko levo usmerjena fakulteta, profesor ali evropska institucija ne bi enostavno oprala možganov.

Če si želimo Evropo, ki bo v resnici temeljila na vrednotah njenih ustanovnih očetov, še zdaleč ni dovolj, da izvolimo polovico evropskih poslancev, ki nominalno pripadajo evropskim strankam, ki vsaj delno še gojijo te vrednote. Ključno delo v evropskih institucijah opravi uradništvo, ki spiše resolucije, o katerih poslanci glasujejo ter usmerja delovanje evropskih institucij.

Prav to uradništvo, oz. njegove naslednike, pa tudi tiste, ki družbene procese usmerjajo doma, bomo morali vzgojiti v stanovitne, trdne, pokončne posameznike, ki bodo v še tako sovražnem okolju pričevalci za naše vrednote. Smo na to pripravljeni? Si tega sploh želimo oz. se tega upamo lotiti? Vprašanje velja tako vsem staršem, kot vzgojiteljem in izobraževalcem v šolah in drugih vzgojnih organizacijah, kot so skavti, mladinske skupine, študentske skupine in drugi.

Tok v nasprotno smer je močan. Če ne želimo, da nas odnese, bomo morali začeti aktivno plavati proti njemu.

28 komentarjev

  1. Nekaj pravilnih ugotovitev. Kje je kak dr. Erlich ki je skrbel za duhovno in intelektualno rast mnogih študentov, Stražarjev, kje dr. Tomec ki je spremljal dijake, Mladce…Cerkev je povsem anemična. Preplašena, premalo aktivna v pravi smeri, v smeri znanja in ponosne katoliške drže zunaj cerkva ! Skavti ? Bog ne daj, da bi jim kdo kaj resnega povedal ! Da bi jih malo bolj trdo prijel, kar se tiče dela, urejanja okolice cerkva, neke resne drže v poplavi leve razpuščenosti, obiska nedeljske maše !? ! V vsaki župniji bi morala delovati Pogovorna skupina, kjer bi ljudje lahko debatirali o pomembnih stvareh z različnih področij ! Da bi razumeli kar se dogaja okoli nas, da bi se med seboj informirali ker javna RTV tudi z “našimi” uredniki sabotira osnovno informiranje naročnikov, državljanov ! Da bi se brihtali…Zaradi nevednosti, neinformiranosti, neznanja, seveda tudi zaradi lastne lenobe iskati dejstva in resnico, so volitve naplavile cvetober negativne selekcije ! 40 helikopterskih poslancev, pravi desant nedemokracije in nesposobnosti v državni zbor !
    Kakšno je stanje, je odlično in resno napisal dr. Granda danes na spletu Nove 24 !!
    Boste dali prebrat svojim otrokom in vnukom, jih boste na to opozorili, boste vi prebrali, kakemu “sosedu” pri kavi to omenili , bo kak župnik kak stavek ali odstavek ali vodilnio misel citiral v nedeljo v pridigi….veliko retoričnih vprašanj, kajne…

  2. G. Merše. Ali vi verjamete, da morajo kristjani voliti za Janšo ali Tonina? Zakaj? Če za začetek pustimo na stran LGBT, splav, in podobne reči, kaj je v programu SDS-a in NSI-ja krščanskega?

    Ste mogoče slišali za Davida Sasollia, pokojnega predsednika Evropskega parlamenta, ki je bil katoliški socialist (na wikipediai piše, da je bil “A leftist Catholic”) in je skupaj z duhovniki ter demokrščani zagovarjal svobodo izražanja (tudi protestiranja).

    Kako naj po vaše volijo kristjani, ki so glede ekonomske ureditve in svobode izražanja bolj levo-sredinsko usmerjeni? Za Janšo ali za koga drugega (opomba: glas za Tonina, Počivalška, Pivčevo je glas za Janšo).

      • To vem, v skoraj vseh t.i. “desnih” komentarjih po volitvah opažam da v bistvu sama desnica deli politični prostor na Janša – NeJansa. To je po moje slabo. Če se desnica, predvsem krščanski demokrati tokrat ne streznijo in ne ugotovijo da tako več ne gre bomo naslednja 2 mandata verjetno gledali dokaj v redu ekonomsko in socialno politiko z erozijo ostalih krščanskih vrednot (družina, pravičnost, vzgoja, …).

      • Spoštovani g. Pakomaxi, če dovolite, to me pa res res zanima. Dve vprašanji:
        1) Kje bi po Vašem v prihodnjih 2 mandatih (seveda nista še fix čeprav Golob to trdi) videli v redu ekonomsko (z bivšimi LLDS kadri) in socialno politiko (pod vodstvom Levice in SD)?
        2) Kako si predstavljate “streznitev” desnice oz. krščanskih demokratov, kaj bi morali narediti po Vaše?

    • Ne sprenevedajta se…na dolgi rok vam je itak odklenkalo, v vašem pisanju, to celo slutite, zato se krščanstvo v ničemer ne rabi spreminjati zaradi vaših bojazni…Janša pa ni tako velika osebnost, kot ga je naredila ogromnega negativna publiciteta, velik je le toliko kot je pritlikava njegova konkurenca, tako pri nas kot v Evropi!

    • V Evropi izven SLO pomeni krscanskost prej levo kot desno. Nemski predsednik Steinmeier, socialist, ob velikih krscanskih praznikih redno bere “pridigo” v cerkvi, med maso. V popolnem soglasju s principom locevanja cerkve in drzave. Steinmeier nastopa kot predsednik drzave in ne kot far.
      Le v SLO&co je RKC kot neki drzavni sovraznik, belcebub. Velja kot skrajno desni ljudski sovraznik, pa naj se se tako zavzema za revne in begunce, v besedi in dejanjih. To je posledica dolgotrajnega pranja glav in kronicnega pomanjkanja resne javne debate. Tezko je vsaj v Evropi najti dezelo, kjer je nivo debat na tako intelektualno nizkem nivoju. SLO pada v vseh pogledih, razen v materialnem.

  3. Progresivci nam obesijo 2000 let stare grehe, mi pa takoj tečemo k spovedi, mea culpa, mea culpa. Potem nam postrežejo s kakšnim stavkom iz sv. pisma, takih ki si jih lahko razlaga vsak po svoje je en kup, mi pa takoj ponovimo vajo. Ko začnemo popravljati svoje napake, med drugim tudi hude stvari, nam takoj priskočijo na pomoč, če ne gre drugače, iz naftalina v današnji način razmišljanja privlečejo 300 let stare zadeve in mi seveda takoj stečemo in ponovimo vajo. Spet smo na začetku, malo več ponosa nam ne bi škodilo.Tisto, da smo kvas, ki naj vse prekvasi, me pa bolj spominja na napuh.

    • Trdim, da smo vendarle kvas! Ta kvas morda počasi vzhaja, je pa evidentno prisoten! Ne morem si zamišljati kako bi bilo brez te krščanske podlage našemu bivanju! Že tako je hudo v tej liberalno anarhični zmedi! Vse povpraševanje gre v smeri INSTANT ponudbe, še srečo si ljudje umišljajo kot odsotnost vsega hudega in jo razumejo kot nekaj kar sodobnemu človeku pripada! Krščansko čuteč človek vzame v zakup tudi križ. Ko ga pogumno nosi, ga sreča tudi oplazi.Kdor pa ima milost, da se je z Bogom srečal na blizu ve, da je poslan kot sol in luč! In smo že pri SMISLU! Osmišljeno življenje pa je že sreča, ali ne!?

      • Peter, pa ne samo to. Še potomci se šopirijo z dvema potnima listoma. Ko jim ustreza so eno, ko jim ustreza pa drugo.
        Tisti, ki so že 50 in več let v tujini, so dobivali certifikate in njih potomci tudi. Pa saj to je noro!
        Vsak, ko mu ustreza, se spomni kje je Slovenija. Da pa lahko vplivaš na volitve pri nas, pa sploh ne živiš tukaj, pa je anomalija. Mogoče jim ustreza zdravstveni sistem. Tega ne morem trditi, ker ne vem, vendar bi za tiste, živeče v Ameriki, bil sigurno zanimiv.

        Saj volijo vendar tam, kjer imajo dom, naslov in plačujejo davke. Takoj sem za ukinitev tega! Naj se odločijo, kaj bodo!

  4. Progresivne ideje, četudi še tako čudaške, so v vzponu na vsem Zahodu, medtem ko so konservativne ideje povsod v zatonu. Slovenija ni nobena izjema.

    Slovenska desnica je izjemno slabo krmarila skozi 30-letno tranzicijo. Ni se uspela emancipirati v odnosu do po-komunistične levice, kar se seveda odraža v odsotnosti desnih kadrov v ključnih institucijah sistema. Med drugimi tudi v javni RTV, ki je med najbolj zaslužnimi za promocijo Goloba na zadnjih volitvah in seveda sploh za trajno promocijo levice ob istočasni trajni diskreditaciji desnice.

    Enako katastrofalen za desnico je tudi položaj v šolstvu, sodstvu, javni upravi in drugod. Lahko krivimo levico, da je ljubosumno varovala svoje fevde vsepovsod in nikjer ni pustila desnih kadrov zraven, toda žal tudi desnica ni nikoli zahtevala sorazmerne zastopanosti v ključnih javnih institucijah, glede na volilni rezultat.

    Levica se je vedno ravnala po načelu: winner takes all – zmagovalec dobi vse. Ko je bila desnica na oblasti, pa je levica zagnala vik in krik, ko je desnica nastavljala svoje kadre, češ da gre za politično vpletanje v stroko ipd.
    Levi kadri so tako vedno bili strokovni, desni pa vedno politični. Mediji so to vcepili tudi javnosti, ki je zdaj verjame, da desnica posega v avtonomijo strokovnih institucij. Da so te institucije pod popolnim vplivom levice oziroma huje, globoke države, izza nje, tega seveda mediji ljudem ne povedo.

    • Poljska in Madžarska se demonizirata kot kršiteljici vladavine prava. Bruselj si vse, kar je le nekoliko konservativno predstavlja kot kršenje ne vem kakšnih pravic. Kljub temu, da ima Orban na Madžarskem preveliko moč, je ne izkorišča na način, kot to počnejo naši levičarji. Mnoge stvari so pri nas izgubile svojo moč, za mnoge mlade so procesije nekaj smešnega, že sama beseda procesija je slabšalna. V nas ni nobenega ponosa, sami sebi se zdimo starokopitni. Med nami je peščica resnično vernih ljudi, večina pa nas je takih kot Kity iz Ane Karenine. Sprašujem se, zakaj bi bilo to slabo. Sama se spominjam časa ko so se moji otroci pripravljali za birmo. Zame je bilo to tako naporno, da sem komaj čakala kdaj bo vse skupaj mimo.

      • Glavno je, da imajo LGBT! In več spolov! Prav zabavno mora biti, če se zjutraj zbudiš in si punčka, ko greš spat pa fantek! Saj gre tako, ali ne? Ali si zvečer pručka?

  5. No, zanimivo, da je po toliko letih o teh problemih spregovoril nihče drug kot krščanski medij, nisem pričakoval. Da se ideološki nabor začne že v osnovni šoli, celo na piknikih, športnih društvih, v vikendicah, itd, se je do zdaj sramežljivo molčalo…saj je takšno stanje veljalo za napredno in ne za sprevrženo obliko “klerikalizma”! S to razliko,, da je bil vpliv cerkve vedno transparenten, zato nič sporen, besedo so pa skovali politični oponenti, dejansko pa ni šlo za kako teorijski sistem, kak “izem”, prav tako kot kapitalizem ni nek ekonomski sistem, prej pejorativna oznaka.

  6. Kedaj bo naslednja partizanska maša na sv.Gori nad Solkanom ?
    Bo v Božjem hramu tudi zborovsko petje, morda koncert?
    Ali bodo sodelovali, torej peli in igrali, Pinko Tomažič, Kombinatke, morda Partizanski pevski zbor iz Lublane ?
    Ali bo zadevo ponovno dirigiral, vodil p.Knavs?
    Zanimivo bi bilo vedeti ali bo tudi maša zadušnica za vse Slovenke in Slovence ter tujce, ki so zgoreli v solkanski apnenici v stotnijah, v tisočim morda, ki so jih zabetonirali in zamaltali
    diktaturni rdeči fašisti in rdeči komunisti Churchill-Stalin-Brozove FLRJ IN SFRJ v stavbe Nove gorice v katerih desetletja bivajo živi ljudje… ?
    Malo ugovarjam sicer odličnemu, stvarnemu g. Meršetu, ki piše, da je RKC anemična. Ni ravno tako, marsikje temu ni tako, ogroža celo sekuralizacijo z novimi vsebinami kot vidimo agilno in navdušujoče prizadevnega , na primer samo, p.Knavsa za katerega še danes ne vemo kdo mu je glavni šef, ki mu daje tako zahtevne evangelizacijske naloge.

  7. Vse v prispevku navedeno drži.

    Dodati pa je potrebno še en zelo pomemben vzrok:

    “Post-komunistični del slovenske družbe sistematično podpira in promovira svoje (tako sposobne, kot tudi nesposobne, bleferje, nategune, ….,) kadre in jim tako omogoča kariero tudi v tujini – za njih ni važno, kakšen je “njihov” kader, pomembno je, da izhaja iz njihovega ideološkega bazena + da jim je lojalen.

    Za proti-komunistični tabor pa je takšen pristop nekaj nedoumljivega:

    (i.) ker je v globino njegove kolektivne zavesti vcepljen kompleks manjvrednosti – če si “naš”, itak nisi nič vreden in tvoj domet ne seže dlje kot do izvajanja podpornih strokovnih nalog.

    (ii.) ker ni ustreznega sistema skrbi za kadre in načrtovanje kariere, temveč je vse skupaj ena sama improvizacija.

    (iii.) ker je sistem ravnanja s kadri tako pomanjkljiv in kratkoviden, da imamo cel kup “vrinjencev” in nato ob prvi priliki “prebežnikov” na levo sceno.

    (iv.) ker post-komunisti svoje otroke sistematično in v bistveno večjem deležu pošiljajo na jezikovne tečaje, študijske izmenjave, študij, prakse,… – Že večkrat sem izpostavil problematiko, da NOBENA od katoliških gimnazij nima prav nobenega oddelka mednarodne mature – kako pa bomo sistematično pošiljali naše najboljše gimnazijce na najboljše tuje univerze, če pa sploh nobena od katoliških gimnazij ni vključena v sistem mednarodne mature. Očitno pa to ni cilj katoliškega šolstva.

    (v.) patološka zavist, ki se pogosto prikriva za pravičniško držo (“naši ne smejo biti nič okoriščeni oz. priviligirani”).

    (vi.) EU institucije so ene velika riti, ki ji je slovenski proti-komunistični tabor vedno, ko je bilo to potrebno, dajal brezkompromisno podporo. One (oz. odločevalci v njih) pa VEDNO skrajno oportuno podpirajo tiste, ki imajo v Sloveniji večjo družbeno moč, tj. post-komunistični tabor.

    Nauk: “Kadrovska politika mora biti sistematična in dolgoročna, sicer nam bo nasprotni tabor zasedel prav vse pozicije moči v družbi – tako v Sloveniji, kot tudi v tujini.”

      • *Z veseljem bi volil NSi, žal bi bil to glas za Janšo.*

        In kaj bi bilo narobe s tem? Janša je odlično vodil to vlado – ekipo doslej najboljših ministrov, predvsem iz NSi. Ampak vodil je pa on – kje imaš argument za obžalovanje svojega glasu?

      • Ja? In kdo ali kaj je po vasem Jansa?
        Civkac, ki je podpiral Trumpa (kar je bilo za Trumpa in Ameriko povsem nepomembno, posledicno torej tudi za SLO)?
        Ali pa PV, ki je odlocno podprl Ukrajino v boju za svobodo?
        Ali pa kronicen nergac, ki se precej brezupno bori proti tradicionalni falangi, klanu tistih, ki eden drugemu dajejo sluzbe samo na podlagi klanovskega clanstva?

      • V bistvu bistva gre za moralno dilemo legitimnosti bivsega rezima. Ali je bila revolucija moralno zvelicavna ali ne. Povsod v EU, tudi na vzhodu, to ze davno ni vec vprasanje – namrec, socializem je bil zlocin nad clovestvom. Zato so tudi v Bruslju izglasovali ustrezno resolucijo.
        SLO pa je na drugem planetu in prebivalci v velikem obsegu mislijo, da je to preteklost, ki se jih ne tice. A se pri tem zelo debelo motijo.
        Skoraj bi si upal trditi, da je volivni rezultat kar premo sorazmeren zgornji dilemi. V neki zahodno evropski drzavi bi KUL ali Gibanje Svoboda kotirali globoko pod 10% od celote (ze sam izraz “gibanje” mocno spominja na nacisticno definicijo drzavne uprave, ki je bila tudi “gibanje”. Ampak tudi to se Slovencev na njihovem planetu ne tice.

    • Najprej se spodobi izreči pohvalo avtorju za TOP, VRHUNSKI članek, ki vsaj 10 let PREPOZNO (!) odpira te na pomladnem polu očitno prepovedane teme.

      Ficho81, rasputin – strinjam se, ocena je pravilna. Strinjam se tudi s ‘trebor’ ter ‘Ivan K’.

      Tako NE bo šlo več naprej! Na širši pomladni desnici podmladka ni, vrednot mladim nismo prenesli, niti jim nismo dali možnosti za učenje političnega udejstvovanja. Mislili smo, da so strankarski podmladki ter skavti dovolj, v senci tega pa se je v “zavetju” slovenskih družboslovnih fakultet “skotil” 8. marec iz semena “vstaj” pred 10 leti.

      Poglejmo, kdo je odpiral kulturne teme v Sloveniji po letu 2000? To NISO bile pomladne stranke, ampak samoiniciativna šibka civilna družba, na katero se je šele naknadno “priklopila” Cerkev.

      Zavod Iskreni, kjer so laiki sami ugotovili nujnost obravnave družinske problematike ter prodora LGBTQ vsebin. Prodora istospolnih t.i. “zvez” ter t.i. “posvojitev” že 20-25 let nazaj z pridigami ter formacijo kulture in omike naroda niso preprečili duhovniki, temveč posameznik laik, Aleš Primc (z ekipo, seveda ni bil to solo podvig). Omenimo tudi izpostavljanje Zavoda Živim!, ki je samoiniciativno ter brez vsakršne ponujene obrambe stopil v javni prostor na temo splava.

      Poleg tega se vprašajmo, smo širili pojem ‘Pomladnosti’? Virantova DLGV NI BILA sprejeta kot polnopravna članica pomladnega tabora, čeprav bi po vsebini vanj spadali kot tipični nasledniki SDZ-ja. Rada Pezdirja smo posvojili šele z zamikom, ko je začel odkrivati arhive itd. …

      Tudi širših Cerkveno-kulturnih trendov nismo izkoristili. Benedikta XVI. so se liberalni slovenski katoliki sramovali, medtem, ko so ga Hrvati toplo sprejeli. Veliko pobud na pomladnem polu od Socialne Akademije do Prebudimo Slovenijo ni dalo nobenih novih obrazov, same sive glave. Deležni smo bili vedno enih in istih gostov v katoliških medijih, pa imamo toliko prodornih mladih in zanimivih mislecev ter potencialnih mnenjskih voditeljev. Da se ne bomo narobe razumeli, seveda moramo biti veseli za katoliške medije, hvala Bogu za njih, toda prenekateri med njimi so na žalost svoje poslanstvo začeli dojemati kot nekakšen mnenjski fevd, to pa ni prav ter ne pripomore k tako željeni pluralnosti, ki je očitno še na našem lastnem polu ne znamo gojiti.

Komentiraj