Med mladimi imajo ideje, ki jih zastopajo Alexandria Occasio Cortez, Bernie Sanders, Jeremy Corbyn in Luka Mesec izjemno podporo. Toda kako je mogoče, da se mladi tako množično navdušujejo nad sistemom, ki je propadel vedno in povsod, kjer je bil uveden?
Številke kažejo navdušenost mladih nad socializmom
Kot pišejo na www.creativededuction.com, si 43 % mladih Britancev želi živeti v socialistični državi. Med mladimi Američani se ta delež ustavi tik pod 50 %. Ocene kažejo, da 80 % mladih Britancev podpira socialistično politko Jeremya Corbyna, med ameriško mladino pa je bil favorit za predsednika že leta 2016 Bernie Sanders, ki se samodeklarira za demokratičnega socialista.
V raziskavi Slovenska mladina 2018-19, 74 % mladih Slovencev meni, da bi država morala prevzeti več odgovornosti za dobrobit državljanov, 70 % jih meni, da bi morale biti razlike med revnimi in bogatimi manjše, 46 % je enakost pomembna vrednota, 38 % pa se zavzema za okrepitev državnega lastništva, iz česar izhaja, da je podpora socializmu tudi pri nas večinska.
In vse to kljub temu, da nam zgodovina kaže, da socializem v praksi ne deluje nikjer. V najboljšem primeru »le« uniči gospodarstvo, implementiran v polnosti pa vodi v zatiranje, revščino, lakoto in omejevanje svobode izražanja in gibanja, da državljani ne bi ušli iz socialističnega raja. A zdi se, da ponavljanje teh dejstev s strani konservativcev in liberalcev nimajo učinka.
V glavi socializem, delujejo pa povsem kapitalistično
Praksa sicer kaže, da je podpora socializmu med mladimi le deklarativna. Življenja si namreč večina brez »sadov kapitalizma« ne zna več predstavljati. Navajeni so, da imamo na voljo najnovejše Apple telefone, dizajnerske obleke, eksotično hrano in sončna očala prestižnih znamk. Odpovedali se ne bi niti Netflixu in za koncerte, kjer socializem opevajo pop zvezdniki, so pripravljeni plačati tudi 200 €, kolikor znaša letna plača Kubancev, ki v praksi »uživajo« socializem.
Mladi torej ne ljubijo socializma ampak sovražijo to, kar mislijo, da je kapitalizem, zato se zatekajo k njegovemu nasprotju. Počutijo se ujetnike sistema, kjer postaja lastna nepremičnina vse manj dostopna, hkrati pa se zdi, da se prepad med revnimi in bogatimi povečuje.
Toda ali mladi sploh ne razumejo, kaj socializem v resnici je. 28 % Avstralcev pravi da ne ve, kaj je socializem, nadaljnijh 13 % misli, da je to nekaj v povezavi z družabnostjo (social – družaben). Ostali znajo povedati znano definicijo socializma, kjer je to sistem, kjer z družbenimi sredstvi upravlja država.
Šolski sistem, pomanjkljivo zanje zgodovine in pristranski mediji – poguben koktejl za človeško psiho
Klinični psiholog Jordan Peterson ob tem opozarja, da današnji mladi sploh nimajo znanja zgodovine, še posebej zgodovine 20. stoletja, še posebej zgodovine radikalne levice. Kako bi jih torej motilo nekaj, za kar ne vedo, da obstaja in je problem. Zanje je socializem raj na zemlji, ker je za vse poskrbljeno, vsi imamo bolj ali manj enako in nihče ni »tako reven, da ne bi mogel preživeti«.
Razloge za to gre gotovo iskati v šolskem sistemu. Pouk zgodovine se običajno konča okoli druge svetovne vojne, boljševiška revolucija je redko obravnavana objektivno. Da učitelj daje poudarek snovi glede na svetovno nazorsko prepričanje ni nič nenavadnega, enoumje kolektivov pač. Številke so neizprosne. 72 % britanskih učiteljev voli laburiste, medtem ko le 8 % konservativce, 78 % kolektivov na ameriških kolidžih pa nima članov republikanske usmeritve ali pa je teh tako malo, da ne pomenijo razlike.
Jordan Peterson izpostavlja še nekaj drugih fenomenov. Ljudje smo nagnjeni k sočutju in hkrati bolj senzitivni glede dojemanja predsodkov svoje skupine. Sami se morda sploh ne čutimo tako zatirane, ampak ljudje okoli nas pa se nam zdi da so. Ob pomanjkljivi izobrazbi so torej lahek plen za socialistično retoriko.
Hkrati dodaja, da smo ljudje bistveno bolj dojemljivi za slabe novice kot za dobre, saj v podzavesti vemo, da je sreča omejena, vedno pa lahko umremo, kar je za človeka bolj nevarno kot biti manj srečen. To pa s pridom izkoriščajo mediji, ki se v dobi upada naklad preživljajo s senzacijami.
Kljub temu, da so kriminalna dejanja nasilja v upadu in na zgodovinsko nizki ravni, se o njih poroča več kot kadarkoli, kar pri ljudeh ustvari percepcijo, da je nasilja vse več. Enako s poročanjem o okoljskih katastrofah in o razlikah med revnimi in bogatimi. Pozabljajo pa, da kljub temu, da se razlike med revnejšimi in bogatimi povečujejo, revnejši še nikoli v zgodovini in v nobene drugem sistemu niso bogateli hitreje. V zadnjih dvajsetih letih kapitalizma se je število revnih prepolovilo, smrtnost dojenčkov v Afriki pa padla na raven evropske iz leta 1952.
Peterson Izpostavlja tudi, da za mir ni ključna enakost med ljudmi, ampak občutek pravičnosti. Nihče denimo ne izžvižgava vrhunskih športnikov, čeprav so znani njihovi astronomski zaslužki. Zdi se nam, da so si pač zaslužili.
Že stare modrosti pravijo, da je zgodovina učiteljica življenja, kdor pa se od nje ne uči, je obsojen na ponavljanje enih in istih napak. Če se ne bodo stvari močno obrnile, lahko zahod dejansko doživi socializem, pred katerim je bil pretežno varen vso 20 stoletje.
Toda ni dovolj, da le govorimo o grozotah socializma v preteklosti. Pomembno je, da se izobrazimo, razumemo zgodovino in predstavimo vrline kapitalizma, hkrati pa ga toliko omejimo, da je sistem pravičen za vse. Pomembno je komunicirati dobre novice. Če bi ljudje razumeli, kako močno kapitalizem izboljšuje njihova življenja, bi mu bili tudi bolj naklonjeni.
Bistveno manj pa bi nasedali pravljicam o utopiji enakosti in blaginji za vse, ki je lahka pot, ki vodi v pogubo.
Dober članek. Na žalost bomo, vsaj v Sloveniji, ponovili razred.
fantastična bitka proti slamnemu možu z velikim rdečim napisom “socializem”..
Socializem je sistem, kjer mora biti veliko za vse, ne pa vse za nekatere!!! Idejo vedno pokvarijo ljudje, tako kot kapitalizem, kjer se lastnik kapitala redi na račun delavcev!!! Če strnem, ljudi je treba spremeniti, ne pa sistema!!!!
“Če strnem, ljudi je treba spremeniti, ne pa sistema!!!!”
Seveda. To mantro sem poslušala enih 35 let … Ampak ljudje se niso (nismo) spremenili.
Vse bolj so (smo) bili nezadovoljni s sistemom …
Helena
Tudi za svojega otroka si želiš več, kot mu lahko nudiš! Pomisli, zakaj bi bil izvržen iz sistema, ker mu starši ne morejo dati tega, družba pa mu lahko da!!! Vsi živimo na tem svetu!!!!!
Nisem dobro razumela tvojega odgovora – kaj lahko družba da mojemu otroku? Mogoče to, da živimo v miru. Drugače kot naši starši, ki jim je mladostne sanje in načrte uničila vojna. Ne glede na naše prepričanje si moramo prizadevati, da ohranimo ta mir. Nekateri dogodki v zadnjem času v svetu so zastrašujoči – premalo cenimo MIR.
Drugače pa – socializem meni ni nič dal. Izobrazbo, kolikor jo imam, sem si sama plačala. S šolnino. Kmečki otroci smo bili izven sistema.
Če bi moj otrok čakal na pomoč družbe – in tudi na mojo – danes ne bi bil uspešen tako, kot je. Bil bi samo eden iz množice fakultetno izobraženih, ki se pritožujejo, kako ni služb. Za mojega že davno odraslega otroka služba ni problem. Ker sem ga jaz, njegova mama, naučila, da se mora v življenju opreti na svoje sile. Noben sistem mu tu ne more pomagati.
Čakanje na pomoč “sistema” je tisto, kar mlade “vleče v socializem”. Ker jih starši niso naučili, da je v življenju predvsem potrebno “ponucati” svoje talente. In potem idealizirajo sistem, o katerem slišijo veliko lepega. Ker so starši pozabili, da ne deluje in zakaj ne. V človeški naravi je, da nostalgično ohranjamo lepe spomine. Nostalgija pa ni realna.
Zdaj vemo, problem smo ljudje, ki imamo raje svobodo kot pa socialistični totalitarizem.
Niti ne vejo kaj je socializem, niti kaj je kapitalizem. Takoj ko stopiš v banko po kredit, si za kapitalizem, takoj, ko kupiš produkt,si za kapitalizem, saj ustvarjaš nekomu dobiček- kapital. Brez kapitala ni investicij, niti kredita. Tudi v našem ranjkem samoupravnem socializmu smo v bistvu imeli kapitalizem, saj so banke dajale kredite iz kapitala, to je viška denarja, ki ga je nekdo prej ustvaril, ker je imel dobiček in denarja ni porabil zase. Si pa banki plačal inflacijske obresti (tim veliki R). Inflacija pa ni nič drugega kot socializacija izgub. Tu pa že imamo socializem. Se pravi nedobičkanosne podvige države in podjetij smo plačevali vsi. In smo spet nazaj v kapitalizmu, ko zatevamo, da naj izgubo krije tisti, ki jo je pridelal in, da naj država troši toliko, kot pridela (kapitala, da ne bo pomote).
Pa še to: do Lutra so teologi razpravljali ali je posojanje denarja za obresti sploh moralno. In sklenili, da ni. Diši po socializmu.
Ravno berem knjigo R. Scruton: Zablode, prevare, hujskaštva , misleci nove levice. Vredno branja.
Najbolj krade duše mladih tista stranka,, ki se razglaša za krščansko pa s svojim početjem to ne dokazuje. Se bo v kratkem združila z Jelinčičem ali bo to dvojček eni so iz leve in se razglašaJO ZA DESNE DRUGI NISO VEČ IZ DESNE IN SE ŠE VEDNO RAZGLAŠAJO ZA DESNE
socializem je raj na zemlji…
Iz zgodovine smo se doslej naučili le tega, da se iz zgodovine nikoli in nikdar nismo ničesar naučili.
V tem je skrita permanentna priložnost za nove in nove zločinske fašizme, nacizme, socializme, komunizme in podobne totalitarizme ter njihove pobožanstvene ideologe, karizmatične diktatorje ter brezdušne likvidatorje nemočnih ljudskih množic.
Že če bi mlade naučili uporabljati polno besedo sistema pod Hitlerjem, namreč nacionalSOCIALIZEM, bi bilo storjenega veliko. Tudi tam je bila država / kolektiv vse in posameznik nič.
Tudi Musolini je bil prepričan socialist. Ob prihodu na oblast mu je čestital sam Lenin.
Kapitalizem z dušo, ki zagotavlja človekove pravice, svoboščine, ustvarjalnost, sodelovanje, pravičnost, poštenost in odgovornost.
Boljse,da imamo danes kapitalizem ko KOMUNIZEM !
Tako danes razmisljajo mladi.
Nikoli vec komunizma !
Walter
Komunizma nikoli ni bilo, vsaj to bi lahko vedel!!
Ko pridejo rezultati, komunisti ugotovite, da to ni bil komunizem. In potem mislite, da bo drugače, če ga še enkrat uvedete.
Franci 6. januarja 2020 ob 9:42 At 9:42
Ko pridejo rezultati, komunisti ugotovite, da to ni bil komunizem. In potem mislite, da bo drugače, če ga še enkrat uvedete.
Med komunizmom in socializmom je velika razlika! Da bi bili vsi enaki(komunizem) je nemogoče, da so pa med ljudmi lahko čim manjše razlike(socializem) je pa možno!
Veliko razliko komunajzerji delate tam, kjer vam paše. Med socializmom in komunizmom je zgolj mala razlika.
Eden poskuša narediti ljudi vse enake – drugi pa isto – samo se sprijazni, da nismo vsi enaki.
Pa še v protislovja prihajate. Enkrat govorite o raznolikosti, drugič o enakosti.
tako ali drugače bo treba zatreti stalinizem za katerega se zavzema mesec