Kako so se Rusi sprijaznili z evrovizijsko zmago ukrajinske pesmi o stalinistični deportaciji Tatarov

Foto: Aleš Čerin
POSLUŠAJ ČLANEK

Po skoraj letu dni je Ukrajina ponovno pritegnila pozornost - tokrat z zmagovalno pesmijo na Evroviziji. 32-letna pevka Džamala tatarskega rodu je zmago slavila s pesmijo "1944", ki govori o stalinistični deportaciji krimskih Tatarov.

Medtem, ko so jo na kijevskem letališču sprejeli kot herojinjo in prejela naziv narodne umetnice Ukrajine, pa se je na spletu iskrilo od različnih mnenj - od blogerjev in kolumnistov, do objav na socialnih omrežjih. 

V ruskih medijih nad zmago zahodne sosede nezadovoljni


Kremeljski medij Rossijskaja gazeta je pomenljivo ugotovil, da imata Džamalina starša rusko državljanstvo ter spomnil na besede predsednika krimske republike, naj se s tem, da pridobi rusko državljanstvo, "vrne k svojim koreninam".

Rusija je tudi uradno razglasila, da finančno ne bo podprla Evrovizije 2017, ker ima Ukrajina pri Rusiji več milijard dolarjev dolgov. Razburila se je tudi ob novici, da Ukrajina umetnikov, ki so na črnem spisku, v državo ne bodo sprejeli.

Na ruski televiziji pesem reinterpretirana


Na ruskem televizijskem kanalu Rossija 1 so se ruski komentatorji Evrovizije elegantno izognili kakršnikoli interpretaciji v zvezi z aktualno priključitvijo Krima Rusiji in odnosu Rusov do Tatarov, ki so na Krimu še ostali. Pesem naj bi po besedah komentatorjev govorila o tistih, "ki zapustijo državo v iskanju boljšega," uradni odziv na pesem komentira Meduza.io, neodvisni ruski medij s sedežem v Latviji.

Neodvisni ruski mediji različno: nekateri odobravajo, drugi ne


Toda niso zgolj kremeljski komentatorji ostali brez ostrih besed. Aleksander Gornyj se je za radio Eho Moskvy zgražal nad zmago Džamale, ugotovil, da je njena zmaga "dala Evropi priložnost, da razmaje Rusijo," ter to podkrepil z mnenjem nekaj krimskih Tatarov, ki so Džamalin nastop označili kot "poceni provokacijo".

Manj črnogledo se je na rezultat odzval neodvisni družabni medij Colta.ru, na katerem sicer z žalostjo ugotavljajo, da Evrovizija je in bo ostala politična igra, toda hkrati dokazuje stvari, ki se drugače v vsakdanji politiki ne opazijo. Recimo medsebojno povezanost naroda, ki se odraža v dejstvu, da sta si Ukrajina in Rusija podelili visoko število točk - Ukrajina Rusiji 12, Rusija Ukrajini 10 točk.

Mnenja se krešejo tudi na socialnih omrežjih


Na socialnih omrežjih so se nekateri zgražali, nekateri pa veselili Džamaline zmage.

Veselimo se za krimske tatare, ki so v Krimu. Ta zmaga jim daje upanje za svobodo. Moskva bo odšla, pride Džamala, se nad zmago veseli Dmitro iz Kijeva:

Tudi krimčanka Alina se veseli zmage in pravi, da je pesem edini pravi način, da se ne pozabi na tragedijo iz leta 1944:





 



Po drugi strani pa so se nekateri, kot Natalja, na Twitterju posvečali Džamalinemu življenjepisu:

Ha, ha, prava Ukrajinka ... Džamala ... rojena v Kirgiziji, mama Armenka, oče Tatar. 



Našel se je tudi kakšen Rus, ki mu je bila pesem všeč ali pa je priznal, da je bila ukrajinska točka boljša od ruske.

Sem popolna pacifistka, toda pesem Ukrajine je bila lepa, toda politična in provokativna, o tem je govorila tudi Džamala.



Rusinja Daša je na Youtubu komentirala, da čeprav je navijala za ruskega kandidata, "Džamala ni kriva, da je zmagala. Dobro je zapela, in predala čustva, ki jih pesem vsebuje." 

Med tviti pa se je znašel še zanimiv pomislek:

Zanimivo, da sta novi herojinje Ukrajine postali dve ženski - Savčenko in Džamala. Ženska -vojak in ženska-vest. Ženska-trdnjava in ženska-bolečina.





Če pesmi še niste poslušali, si lahko ogledate video posnetek iz Evrovizije:
https://www.youtube.com/watch?v=B-rnM-MwRHY

Besedilo Džamaline pesmi v angleščini

When strangers are coming
They come to your house
They kill you all
And say
We’re not guilty
Not guilty

Where is your mind?
Humanity cries
You think you are gods
But everyone dies
Don’t swallow my soul
Our souls

I couldn’t spend my youth there
Because you took away my peace
I couldn’t spend my youth there
Because you took away my peace

We could build a future
Where people are free
To live and love
The happiest time

Where is your heart?
Humanity rise
You think you are gods
But everyone dies
Don’t swallow my soul
Our souls

I couldn’t spend my youth there
Because you took away my peace
I couldn’t spend my youth there
Because you took away my peace



O veliki deportaciji krimskih Tatarov

Že v začetkih Sovjetske zveze so bili Tatari priznani kot avtohtono ljudstvo, ki je uživalo kulturno avtonomnost, krimska tatarščina je bila tudi eden izmed uradnih jezikov Krimske avtonomne socialistične sovjetske republike.

Glavni izgovor za deportacijo, o kateri govori Džamalina pesem, pa so bile obtožbe, da so sodelovali z Nemci, ki so na polotok prišli leta 1944. Po Stalinovem naročilu leta 1944 so tako deportirali več kot 230.000 Tatarov, največ v tedanjo Uzbeško sovjetsko socialistično republiko, ter tako Krim oropali petine prebivalstva. Več kot 100.000 deportiranih je pomrlo zaradi lakote in bolezni, ki so jih dobili na poti. Pravico do vrnitve na Krim so Tatari dobili šele v času perestrojke, ko so prvič deportacijo razglasili za "zločin proti človeštvu". Novembra 2015 je ukrajinski parlament določil 18. maj kot dan spomina na žrtve genocida krimskih Tatarov.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike