Kako so nastali priimki in kaj sporočajo Tomc, Novak, Pahor, Šarec

POSLUŠAJ ČLANEK
Že stari Latinci so rekli, da »nomen est omen«. Da ime določi človeka. V glihi viži so nastali tudi slovenski priimki. Ob reki Vipavi že pred 700 leti, ob Ljubljanici pa pred 500 leti.

Zadnji slovenski priimki so nastali  šele po letu 1600. Nastali so iz vzdevkov. Zaradi značilnosti posameznih rodbin, velikokrat po negativnih. Posmehljivih ali šaljivih. Podobno kot nastajajo danes vzdevki. Nekaj priimkov je nastalo tudi z opisi – po kraju izvora, po kraju prebivanja, po imenu očeta, po poklicu.

Poglejmo zdaj priimke, ki smo jih v minulih tednih mnogokrat slišali: Tomc, Novak, Pahor in Šarec.

Priimek Tomc je nastal enako kot priimki Toman, Tomažič, Tomšič in Tomčič. Prvi nosilec priimka je bil neki Tomaž, ki so mu verjetno rekli Tomo. Njegovi potomci so potemtakem postali Tomci. Različica istega priimka je še Tomec. Ob izviru Kolpe, kjer je tega priimka veliko že od pamtiveka, so ga na slovenskem bregu pisali Tomec, na hrvaškem pa Tomac. Pa čeprav je lahko šlo za istega človeka.

Priimek Novak je nastal enako kot priimki Novinc, Rovta in Rutar. Gre za prišleka, novinca, novaka, ki se je priselil v vas in si izkrčil gozd za kmetijo. Priimek je slovenski, a ga poznajo tudi v mnogih drugih zahodno in južnoslovanskih deželah. To pomeni, da si vsi Novaki niso v sorodu.

Priimek Pahor je nastal enako kot Bohor, Pohor in Potočnik. Zelo pogost primorski priimek v resnici sploh ni slovenski. Izhaja iz nemške besede za potok. V Nemčiji poznamo priimka Bach in Bacher.  Dobil ga je nekdo, ki je prebival ob potoku ali studencu.

Najbolj zanimiv priimek pa je Šarec, zato mu bomo namenili več prostora. Razmeroma redek je. Če priimku Šarec prištejemo še varianto Šarac, je vseh skupaj 129. Število priimkov Šarec v zadnjih letih počasi upada, Šarac pa rahlo raste. Nekaj povsem drugega pa je s tretjo različico istega priimka, Šarc. Teh je 112 in število se počasi viša.

Šarec je priimek, ki ga izvorno najdemo v Sloveniji in na Hrvaškem. Kateri Šarec je slovenski in kateri hrvaški, bi morali preveriti z rodoslovno raziskavo za vsako rodbino posebej. Priimek Šarc je dejansko povsem isti priimek kot Šarec, le da so ga eni duhovniki pisali Šarc, drugi pa Šarec. Priimek Šarac pa ni slovenskega porekla in gre za priseljence.

Kaj pomeni priimek, nam hitro razkrije Slovar slovenskega knjižnega jezika. Šarec je ime za konja, ki je imel bele lise. Včasih so namreč kravam in konjem dajali imena glede na barvo. Vse šekaste krave v Sloveniji so tako bile Šeke. Liska, Šeka in Pika so še danes najpogostejša in hkrati tradicionalna imena za slovenske krave. Konji, ki veljajo za bolj plemenite živali, pa imajo danes večinoma novejša in tuja imena.

Na spletnem portalu o konjih na seznamu konjskih imen pa celo ne najdemo prav nobenega izvorno slovenskega tradicionalnega imena. Medtem ko je tradicija univerzalnega imenovanja konj po barvi v Sloveniji že dolgo nazaj izumrlo, pa se je na Hrvaškem, Bosni in v Srbiji ohranilo v spominu vse do danes.

V Dalmaciji, denimo, so imeli naslednja imena: Dorat, Putalj, Zekan, Pirgaš, Vranac, Cvitko, Brnjaš, Alat in Šarac. Slednji je bil lisast ali pisan. Seznama izvorno slovenskih imen na svetovnem spletu nisem našel, zato jih lahko naštejem le nekaj: Belec, Vranec, Lisko, Sivko in Šarec. Zanimivo je, da so tudi kobile imele moška imena.

Kako se je konjsko ime preselilo na človeka? Priimki so večinoma nastali iz vzdevkov. Vzdevki so bili večkrat hudomušni, norčavi in žaljivi kot pa da so opisovali kreposti posameznega človeka. Priimek Maček je prej dobil človek, ker je bil zvit ali hinavski, kot pa zato, ker bi bil spreten ali ker se rad boža.

Priimek Šarec je tako lahko nastal zaradi lastnosti človeka, ki so njegovega soseda spominjali na konja. Mogoče je bil velik ali pa so ga imeli za neumnega. Ali pa je pozimi nosil na sebi plahto, ki je bila lisasta. Ali pa je bil prekupčevalec s konji, konjski mešetar. Seveda ne moremo izključiti niti možnosti, da je prvi Šarec bil človek, ki je pač imel doma konja. Ker konja v času, ko so na Kranjskem nastajali priimki (v poznem srednjem veku), niso imeli v vsaki hiši, so mogoče zato kmeta, ki je kaj zaslužil s tovorništvom, poimenovali kar Šarec.

Slovar slovenskega jezika omenja besedo šarec tudi v pomenu mitraljez ali strojnica. A ta izraz je nastal šele sredi prejšnjega stoletja, ko so bili vsi slovenski priimki že davno nastali. Uporablja se večinoma v čustveno obarvanih besedilih, povezanih s partizani v času druge svetovne in prve slovenske državljanske vojne. Ne glede na ljubezen, ki jo najbolj znani Šarec v državi izkazuje do partizanov, pa moramo ugotoviti, da njegov priimek s tem orožjem nima prav nobene zveze.

Člani Slovenskega rodoslovnega društva (SRD), ki so v svojih rodovnikih popisali že več milijonov besed, so raziskali tudi precej Šarcev. Priimek Šarc so raziskovali v Ljubljani in njeni okolici (Homec, Preserje, Podreča). Najstarejšo med njimi najdemo Marjeto Šarc, rojena na Homcu leta 1796. Pri priimku Šarec pa so našli to rodbino že v 17. stoletju. Najstarejši Šarec je tako bil Jakob Šarec, rojen leta 1636 v Homcu.

Tino Mamić je profesor zgodovine iz sodni izvedenec za rodoslovje, ki izdeluje družinska drevesa. www.tinomamic.eu
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike