Kako smo se znašli v energetski krizi in kakšne podražitve lahko pričakujete

Uredništvo
POSLUŠAJ ČLANEK
Cene elektrike in zemeljskega plina dosegajo rekordne ravni, cene energije še nikoli doslej niso tako hitro naraščale.

Zaradi tega je slovenski minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec kot pristojni minister predsedujoče države članice Svetu EU, napovedal sklic izrednega sveta ministrov za infrastrukturo v Luksemburgu. 

Kaj so razlogi, kdaj in kako se vam bodo podražitve poznale in kakšne bodo posledice aktualne energetske krize?

https://twitter.com/JernejVrtovec/status/1448310703803281416

Elektrika za dobavo v letu 2022 se je podražila za preko 175 odstotkov, cena plina za skoraj 300 odstotkov, nafta za okrog 65 odstotkov, emisijski kuponi pa za preko 125 odstotkov.

Slovence je včeraj nekoliko šokirala novica, da bo Petrol s 1. decembrom zvišal cene elektrike in zemeljskega plina, predvidoma bodo družbi pri podražitvah sledili tudi drugi ponudniki.

Po izračunih časnika Finance se bo elektrika za gospodinjstva tedaj podražila od 21 do 35 odstotkov, odvisno od tarife. Za male poslovneže bodo cene višje za okoli 30 odstotkov. Plin se bo podražil za 12 odstotkov.

https://twitter.com/ZerjavicDelo/status/1448238793924939788

Dobavitelj Elektro prodaja svojim strankam več ne more dobavljati elektrike


Zaradi vrtoglave rasti cen elektrike na svetovnih trgih so se nekateri dobavitelji, ki strankam s pogodbami jamčijo precej nižje cene, sami pa na trgu niso pravočasno zakupili dovolj energije po zmernejših cenah, znašli v težavah.

Kot poročajo Finance, se je med njimi znašel dobavitelj elektrike Elektro prodaja E.U. iz Šentjurja, ki nekatere svoje odjemalce obvestil, da jim zaradi nespremenjenih okoliščin na trgu odpoveduje pogodbo o dobavi električne energije, saj je več ne more zagotavljati po cenah, ki jih je obljubil strankam.

Rok, ki so ga postavili strankam, da najdejo novega dobavitelja pa naj bi znašal le 3 dni, v nasprotnem primeru pa bodo zahtevali odklop, so zapisali v dopisu, ki so ga prejele stranke.

Razlogi: Prazne zaloge, veliko povpraševanje, Rusija, zeleni prehod


Med drugim je razlog v lanski mrzli in dolgi zimi, zaradi katere so se izpraznile zaloge zemeljskega plina po Evropi, ki jih poleti ni bilo mogoče dopolniti. Zaloge so najnižje v desetletju, je poročal Bloomberg. Prav tako je povpraševanje povečalo okrevanje po pandemiji covida-19.

Drugi razlog je tem, da je Rusija omejila izvoz plina v Evropo zaradi velikega domačega povpraševanja, motenj v proizvodnji in visokih cen utekočinjenega zemeljskega plina (LNG), povezanih z gospodarskim okrevanjem Azije. Posebej Kitajska si namreč prav tako prizadeva pokriti naraščajoče potrebe svojega okrevajočega gospodarstva po energiji. Po ocenah nekaterih pa je Rusija dobavo zemeljskega plina v Evropo omejila tudi zato, da bi pritisnila na certificiranje plinovoda Severni tok 2.

Skoraj četrtina električne energije v Evropski uniji je bilo v letu 2019 proizvedenega iz zemeljskega plina. Ker je električno energijo težko shraniti, je močno odvisna od nihanja cen goriva.

Še nekoliko je k dvigu pripomoglo zaprtje premogovnikov, ki je sovpadalo z obdobjem, ko je bilo zaradi slabega vremena manj elektrike pridobljene iz vetra. Nekatere države se k zemeljskemu plinu zatekajo tudi kot k prehodnemu viru, ki deluje kot most med koncem kurjenja premoga in uvedbo zelenih alternativ.

Vse to vpliva tudi na zeleni prehod. Visoke cene emisijskih kuponov se namreč prav tako poznajo na žepih potrošnikov, predvsem v državah, ki so še vedno bolj odvisne od premoga.

Države različno v reševanje energetske krize, ukrepi na ravni EU počasni – kako bo ukrepala Slovenija?


"Smo sredi največje krize v energetiki do zdaj, gre za preživetje – nujne so takojšnje in še bolj sistemske rešitve," je pred dnevi v pozivu slovenski vladi zapisal predsednik Gospodarske zbornice Slovenija (GZS) Tibor Šimonka. Njegov poziv ni osamljen. Širom Evrope vlade že sprejemajo ukrepe za omilitev posledic energetske krize, ki je udarila vso staro celino. Ponekod načrtujejo subvencije oz. nadomestila za najbolj ranljiva gospodinjstva, drugje znižanje davkov ali državno pomoč podjetjem.

Pri nas so konkretni ukrepi še na ravni predlogov. Gospodarska zbornica Slovenije skupaj z Energetsko zbornico Slovenije med kratkoročnimi predlogi predlaga povračilo za posredne stroške emisij (MOP), znižanje prispevkov za energetsko učinkovitost (URE) in zagotavljanje podpor (OVE) ter trošarine, ter naj se pri ceni električne energije država začasno odreče zahtevanim dobičkom podjetij, ki spadajo pod SDH.

Minister Počivalšek o dveh možnostih, ki jih ima država na voljo. Kaj predlaga komisija

Skok cen energentov je v Odmevih komentiral tudi minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek. Poudaril je, da smo glede električne energije blizu samozadostnosti, saj smo sposobni proizvesti kar 85 % potrebne energije. "Država ima tako na voljo dve možnosti - omejitev cen el. energije ali pa omejitev prodaje doma proizvedene energije v tujino," je dejal in dodal, da se bodo odločali tudi glede na odločitev EU.

Hkrati je Počivalšek zavrnil povezovanje višanja cen naftnih derivatov z liberalizacijo cen. "To ne drži. Skoraj polovico strukture cene naftnih derivatov predstavljajo cene na svetovnem trgu, ki so poskočile za 75 %. Sproščene marže prodajalcev predstavljajo res zanemarljivo majhen delež cene," je dejal.

Kratkoročni ukrepi, ki jih državam članicam predlaga EK gredo od sofinanciranja računov za energijo, zamika plačila računov, do zmanjševanja obdavčitve energije in pomoči podjetjem v skladu z državno pomočjo, je za TV dnevnik iz Bruslja poročal Igor Jurič. Sicer pa bo EU preučila prednosti skupnega nakupa plina ter srednjeročno poskušala zagotoviti odpornejši energetski trg.



Med dolgoročnimi rešitvami med drugim predlagajo oblikovanje dolgoročne energetske politike, uskladitev različnih strateških dokumentov s tega področja in "odločitve o gradnji energetskih objektov v prihodnosti v smeri energetske samozadostnosti po konkurenčnih cenah. Slovenija potrebuje razvojni načrt," so zapisali.

Ukrepanje se obeta tudi na ravni EU, države bodo o ukrepih razpravljale na vrhu prihodnji teden.

Kakšne bi lahko bile posledice energetske krize in kako bi krizo lahko kar najhitrje končali


Prva posledica je inflacija. Povečanje porabe energije bo namreč zmanjšalo razpoložljiv dohodek najrevnejših gospodinjstev z visoko nagnjenostjo k porabi, k inflaciji pa pripomoreta tudi strah in negotovost, ki prihajata z energetsko krizo. Nekateri analitiki napovedujejo, da energetska kriza kaže, kaj nas čaka tudi na drugih trgih.

Dvig cen energentov bi lahko izničil gospodarsko okrevanje po pandemiji, obremenil dohodke gospodinjstev in zaustavil načrtovani zeleni prehod EU. Analitiki opozarjajo, da se bo kriza, ki jo še povečuje mešanica začasnih in strukturnih težav, podaljšala in najhujše se lahko šele obeta.

Pomembno vprašanje je, ali je dvig cen enkraten šok, ki je posledica lanske mrzle zime, slabega vremena in hitrega okrevanja. Če je tako, potem bo krize preko delovanja trga kmalu konec, kratkoročni ukrepi vlad za pomoč najbolj ranljivim pa bodo ublažili njene posledice.

A razlog za krizo je gotovo tudi v tem, da je energetski trg ob zavezi zelenega prehoda pod pritiskom velikega preoblikovanja. Od fosilnih goriv je še vedno odvisen velik del sveta in še vedno tudi Evrope, ki pa obljublja zeleni prehod in visoke cene za izpuste toplogrednih plinov. Naložbe v fosilna goriva tako niso dolgoročno vzdržne, a vlade se še niso dovolj jasno zavezale k nizkoogljični prihodnosti, zato na trgu prihaja do nestanovitnosti med povpraševanjem in ponudbo za prihodnost.

Trenutno je tako Evropa pred odločitvijo, ali ob sovpadanju različnih kriz nekoliko upočasniti zeleni prehod, kar bi vsaj to zimo manj po žepu udarilo evropsko prebivalstvo. Ali pa - kot zaenkrat nakazujejo izjave evropskih voditeljev s precej globjo krizo še vsaj nekaj časa zelo aktivno vlagati v zeleni prehod. A kot že kažejo težave z odvisnostjo od vremena pri veterni energiji, ima tudi ta svoje pasti, ki do možnosti skladiščenja večjih količin elektirčne energije še ne bodo odpravljene. Vsaj do tedaj bo tako določen del zelene energije soodvisen od drugih energentov, pa četudi manj zelenih.

Politika prehoda na brezogljične vire energije, v katero se še posebej intenzivno usmerja Evropska unija, bo nazadnje kljub blažilnim ukrepom za končne potrošnike imela svojo ceno. Oziroma kot je v nedavnem intervjuju za Domovina.je povedal predsednik Zelenih v času osamosvajanja Vane Gošnik: "ko bo prišla ura resnice zelene politike, bodo ljudje v šoku, saj se bo čas blaginje končal".  

V jutrišnjem prispevku pa o tem, kako se lahko vsak potrošnik oz. gospodinjstvo kar najbolje zavaruje pred vplivi energetske krize.


Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

"V teh položnicah je spomenik kriminalu Termoelektrarne Šoštanj ter komunalnega podjetja in, sumimo, pranje javnega denarja," pravijo ogorčeni Velenjčani
  • 03. 02. 2024
V Velenju vzklikali: »Lopovi! Lopovi!«
  • 18. 04. 2024
Premier Golob po ločitvi postal lastnik energetskega podjetja, ki posluje z državo. Za direktorico postavil svojo mlado hčer
  • 05. 01. 2024

Prihajajoči dogodki

Ogled koledarja