Kako si bom zapomnil dan, ko je Narodni dom v Trstu postal spet slovenski

Avatar
22

Komentar pišem zvečer, na dan, ki si ga bom zapomnil za vse življenje. 13. julija 2020 je bilo v Trstu krasno vreme, takega vetriča in sonca že dolgo nismo imeli, prijeten dan za praznik, na katerega smo Slovenci v Italiji in Primorci čakali sto let. Toliko let je namreč minilo od požiga Narodnega doma v Trstu, ki je zaznamoval moje in drugih primorskih Slovencev otroštvo.

Posnetek komentarja gostujočega avtorja je na voljo na koncu prispevka.

V Trstu sta zunanja ministra Italije in Slovenije pred pričama, predsednikom Italije, Sregiom Mattarello in predsednikom Republike Slovenije, Borutom Pahorjem, na prefekturi na Velikem trgu podpisala dokument, ki potrjuje, da je postala fundacija narodni dom, ki sta jo ustanovili krovni organizaciji Slovencev v Italiji SSO in SKGZ, pravni lastnik Narodnega doma.

To je velik dan za vse nas, Narodni dom je spet slovenski. Jasno, ni še vse urejeno, trajalo bo kar nekaj let, preden bodo izpraznili in obnovili prostore, a Narodni dom je spet last vseh nas Slovencev.

Živa, morda edina, priča požiga Narodnega doma, pisatelj Boris Pahor, ki bo v kratkem slavil 107 let, je danes prejel dve najvišji odlikovanji s strani Italije in Slovenije, vročila sta mu jih družno predsednika Pahor in Mattarella. Pisatelj Boris Pahor je kot otrok s sestro Evelino videl ognjene zublje, slišal krike ljudi, ki so skakali skozi okna gorečega Narodnega doma.

Pisatelj Boris Pahor, ki ga sam imenujem “narodna vest” slovenskega naroda, je vse svoje življenje posvetil nenehnemu ponavljanju, da smo Slovenci v Trstu od vedno polnopravni člani, da smo Slovenci zaradi jezika in narodne identitete. Bil je trn peti vsem, a je vztrajal. Danes je vidno ganjen v vozičku prejel dve najvišji odlikovanji, ki ju je posvetil vsem umrlim, vsem umrlim zaradi fašizma, nacizma in tudi komunizma.

Levičar po srcu in človek visoke etike je od prijatelja Edvarda Kocbeka zahteval, da je sredi sedemdesetih let minulega stoletja spregovoril o povojnih pobojih na Slovenskem, bil zaradi tega krivično šikaniran in še in še. Pa je naš Boris Pahor vse življenje samo ponavljal, da je pač Slovenec iz Trsta, ki je njegovo rodno mesto in je zato kot Slovenec polnopravni član tržaške skupnosti. Zato je kot Slovenec od Italije vedno zahteval priznanje lastnega in narodnega dostojanstva. To je znano, a danes je bil velik dan tudi zaradi tega.

Predvsem je bilo v Trstu danes lepo zato, ker smo pred narodnim domom na lastne oči videli, kaj pomeni spontano zapeti Zravljico, slišali smo spontan in dolg aplavz mladih, ki jim je bilo na neformalnem druženju po slovesnosti povedano, da je narodni dom spet slovenski. Ploskali smo sebi, vsem tistim našim ljudem, ki so se borili proti fašizmu in vztrajali in vztrajali, nikdar niso odnehali, vse do danes, ko je Narodni dom spet slovenski.

Predvsem je bilo v Trstu danes lepo zato, ker smo pred narodnim domom na lastne oči videli, kaj pomeni spontano zapeti Zravljico, slišali smo spontan in dolg aplavz mladih, ki jim je bilo na neformalnem druženju po slovesnosti povedano, da je narodni dom spet slovenski.

Da sem patetičen?

Nisem.

Klobuk dol pred obema predsednikoma

Pa vseeno javno jemljem klobuk z glave in se poklonim tako predsedniku Sergiu Mattarelli kot predsedniku Borutu Pahorju, ki sta pred poldnevom skupaj nesla skupni venec z obema zastavama najprej na spominsko obeležje, na “fojbo” v Bazovici in nato k spomeniku našim narodnim junakom, ki so jih fašisti ustrelili na gmajni.

Sam sem bil na gmajni, ob spomeniku našim narodnim junakom.

Tako zastraženega Krasa nisem še videl, protestniki niso mogli zraven, baje so bili nekje na cesti, zmerjali da so predsednika Pahorja, da je izdajalec. Kot že dolgo zmerjajo tudi mene in meni podobne, vse tiste, ki smo vedno z naklonjenostjo gledali na simbolne geste, ki bi 75 let po drugi svetovni vojni pomenile nov začetek, nek nov začetek novih odnosov.

Bolna, razbolela slovenska družba, razdeljena kot je, žal ne more tega razumeti.

Na gmajni nisem bil sam

Ko sem stal pod soncem na gmajni, je bil ob meni oče prekomorec, bila je zraven mama, ki je nosila borcem Gradnikove brigade hrano in pošto, bil je zraven stric, bili so zraven vsi moji, tudi oba stara očeta, ki sta bila oba ujetnika v prvi svetovni vojni pri Moskvi, eden v rokah rdečearmejce, drugi manjševikov, a sta domov prišla v črni fašizem. Odklanjala sta tako fašizem kot komunizem, a danes sta bila na gmajni tudi ona dva z menoj, ko sem gledal predsednika, kako sta nesla venec k spomeniku našim junakom.

Ni bilo vse lepo, bolela je odsotnost Ksenije Dobrila, predsednice krovne organizacije SKGZ, ki združuje slovenske levičarske organizacije v Italiji. Bolela zato, ker je bila ta odsotnost samo še en znak, da smo še vedno razdeljeni, da bomo to tudi žal v prihodnje.

In na gmajni so bili seveda tudi “Kajni”, tisti, ki so do včeraj od znotraj minirali pripravo na to zgodovinsko dejanje, skušali so onemogočiti vrnitev Narodnega doma v slovensko last, a so danes skočili na zmagovalni voziček …

Nisem toliko naiven, da bi mislil, da je s tem dejanjem narejeno že vse. Sploh ne. Nekateri italijanski mediji so poročali samo o tem, da je slovenski predsednik Borut Pahor šel k “fojbi”, ki je za Italijane simbol po vojni pobitih Italijanov. A korak v pravo smer je storjen.

Namerno ne uporabljam besede sprava, ker je na Slovenskem dejansko beseda, ki deli. Ki je, če hočeš govoriti normalno, sploh ne smeš uporabljati.

Razumeti bolečino drugega

Leta 2003 sem bil osrednji govornik na gmajni na slovesnosti, ki jo imamo Slovenci za naše narodne junake pred spomenikom vsako leto. Takrat sem kot kristjan našim ljudem citiral velikega kardinala Carla Mario Martinija, ki je na prvo stran dnevnika Corriere della Sera napisal, da bi morali narodi med seboj začeti sodelovanje tako, da bi sprejeli in skušali razumeti bolečino drugega!

Danes je slovenska senatorka Tatjana Rojc, ki je najvišja politična predstavnica Slovencev v Italiji, pred Narodnim domom citirala našega ljubega Srečka Kosovela, ki je zapisal: “Naš ideal je evropski človek, različen po svojih obrazih, a samo eden po svojem velikem stremljenju: Ljubiti vse ljudi in v tej ljubezni delati. Ali je narod separatističen, če hoče živeti? Če se hoče razvijati sam v svoji smeri, če hoče izkristalizirati svoje telo v svojem duhu? Bodimo eno po duhu in ljubezni, a ohranimo svoje lastne obraze!” Tako.

Zato sem ponosen, da je Narodni dom v Trstu spet v naših, slovenskih rokah, zato sem ponosen, da sem Slovenec, Evropejec, svetovljan, a samo zato, ker sem najprej Slovenec, zato, ker vem, kaj sem.

In tisti ljudje, ki so danes pred Narodnim domom v en glas zapeli Zdravljico na neorganizirani manifestaciji, ki nas je vse združila, to tudi vedo.

To daje upanje za naprej!

Gostujoči avtor je zamejski Slovenec, urednik in pesnik Jurij Paljk.

Zdravljica 🇸🇮 Narodni dom 1920-2020

Objavil/a Novi glas dne Ponedeljek, 13. julij 2020

 

22 KOMENTARJI

  1. Kdor pričakuje, da se bo z včerajšnjimi spravnimi dejanji kaj spremenilo, se bridko moti.

    Fašizem, komunizem in po novem tudi rdeči fašizem so tri žive ideologije, ki ne morejo preživeti brez notranjega ter zunanjega sovražnika in ki energijo za svoj obstoj ter delovanje črpajo iz neusahljivega sovraštva.

    Upor celotne slovenske radikalne levice, ki je mešanica vseh treh prej omenjenih ideologij in ki pri nas številčno ter gmotno ni zanemarljiva, proti Pahorju in obsodba njegovih spravnih potez so najboljši napovedovalec, da v primorskem delu dežele na nesrečni strani Alp še dolgo ali celo nikoline bo miru. Na italijanski strani meje ima slovenska radikalna levica namreč toliko zaledja, da komunizem in rdeči fašizem ter komuniste in rdeče fašiste od tam celo uvaža.

    V tem smislu je poučen primer slovenske Koroške v Avstriji, kjer je slovenska udba tudi neprestano rovarila in s pomočjo redkih domačih plačancev ustvarjala konflikte ter ekscese. Udba je propadla, koroški plačanci so pomrli ali izginili v koroškem povprečju, generacije so se zamenjale in zdaj je na Koroškem mir, na tržaškem ga pa nikoli ne bo!

    In v matični Sloveniji tudi ne!

  2. Danes je slovenska senatorka Tatjana Rojc, ki je najvišja politična predstavnica Slovencev v Italiji, pred Narodnim domom citirala našega ljubega Srečka Kosovela, ki je zapisal: “Naš ideal je evropski človek, različen po svojih obrazih, a samo eden po svojem velikem stremljenju: Ljubiti vse ljudi in v tej ljubezni delati. Ali je narod separatističen, če hoče živeti? Če se hoče razvijati sam v svoji smeri, če hoče izkristalizirati svoje telo v svojem duhu? Bodimo eno po duhu in ljubezni, a ohranimo svoje lastne obraze!”

    Italijanski in slovenski predsednik države, Sergio Mattarella in Borut Pahor, sta pesnikovo univerzalno globoko humano in do vseh spoštljivo sporočilo osebno doživela, razumela, človeško ponotranjila ter se državniško dostojno in odločno odzvala v skladu s svojimi osebnimi političnimi in etičnimi normami ter demokratično pridobljenimi pristojnostmi in pooblastili. Bilo bi preveč idilično, če bi njuno napredno, humano, spravljivo in razvojno pozitivno sporočilo razumeli, sprejeli, posvojili in ponotranjili vsi državljani z obeh strani meje. Vedno isti “zgagarji” in “zdraharji” ter nepoboljšljivi zaslepljenci in zasvojenci zgodovinsko poraženih zločinskih ekstremističnih ideologij in politik na obeh straneh meje so ponovno kričali in mahali s svojimi izključevalnimi in sovražnimi parolami ter si dajali duška z zločinskimi simboli, a ostali pomenljivo osamljeni in nerazumljeni na skrajnem obrobju zgodovinskih dogajanj in tokov zgodovine, ki gredo neustavljivo naprej.

    • Italijanska policija je dogodek dobro varovala in ZDRAHARJI niso prišli do izraza.
      Včeraj je v njihovem imenu govoril po uradni slovesnosti v mikrofon le ostareli Stojan (Rusofil) Spetič, nekdanji senator v Rimu, ki predstavlja radikalno Levico.

      Ko bodo pri nas ukinili ZZB, ker so že vsi BORCI pomrli, bo država prihranila na proračunu, predvsem pa se s pomočjo ZZB ne bo več manifestiral KOMUNIZEM.

      Vedeti moramo, da je bilo med NOB – samo 5% Komunistov. Po vojni pa so “olastninili” celotno Jugoslavijo. To je KRIVIČNO !

      Včerajšnji dogodek je bil VELIČASTEN.
      Čestitke Mattarelli in obema Pahorjema !

  3. Ganjen sem.
    g.Jurij Paljk, zelo sem ganjen, mislim, da mi tečejo solze po branju vašega čudovitega spisa in po poslušanju Zdravljice.
    ———————————————–
    Nisem drvel kupovat makarone in džins v Italijo tista leta cvetočega Brozovega balkanskega norenja čez odšvasano morilsko mejo. Parkrat sem šel po rezervne dele in po modele letal za sestavljanje in stojim v vrsti in me par Italijanov enostavno prehiti pred blagajno, ogovoril sem jih po slovensko in nato angleško in sta se delala mutasta in po tistem, ker mi oni za blagajno ni pomagal, nisem več stopil v tisto štacuno.Nisem jih maral saj sem videl kako zviška nas zaničujejo in v DNK sem imel požig očetove domačije poleti 1942, sovražil sem
    ,pravzaprav pomiloval sem množice z pvc vrečami polnih riža, makaronov in cenenih cunj
    in me je bilo sram, izpod časti biti tam. Še najhuje pa je bilo srbijansko zviška ponižanje na meji. “Pa šta čemo mi sada sa tobom, Franc, šta ti je to tamo v reči, neka ti bude ovaj put, ajde brišim, da te ne gledam više!”

    Na svoji zemlji dvakrat zaničevan in ponižanm, spljuvan kot nihče !

    Zato sem leta Gospodovega 1991 v roke vzel puško in se poslovil od doma rekoč:” Gremo to sranje poštimat enkrat za vselej!”

    In, glej, dočakal sem še to, da se je Slovenski rod de jure vselil še v svojo Narodno hišo na tržaški obali! Prečudovito.
    Nočem videti, ne slišati onih nabildanih zvezdašev s panojem o izdajalcu. In komaj verjamem kaj pišete, da so neki Slovenci od znotraj hoteli preprečiti vračanje doma v slovenske roke…
    GNIDE RDEČEFAŠISTIČNE, KOLABORANTI Z ITALIJANSKIM KOMUNIZMOM OD LETA 1941.
    Prostaki, grauži kulture Smrti. Izgubili ste vojno, ki je mi nismo hoteli !

    • Vendar imamo v Sloveniji predsednika, ki ve kaj je prav in kaj narobe.

      Čestitke pahorju, da je dosegel VRNITEV Narodnega doma in bil sposoben poklona žrtvam Fašizma in komunizma.
      Temu se pravi SPRAVA.

      Potomci komunistov, sedanja Levica, pa bi samo netila SOVRAŠTVO, pri čemer vedno Slovenci izgubljamo.
      Zato bi morali dodati še eno besedo h Titovemu vzkliku: “Smrt Fašizmu in Komunizmu” !

      Bravo Pahor 1. in Pahor 2. !

    • “Oni drugi” je vsem pokazal, kako je treba živeti. Spoštovanje do mrtvih in do človeškega trpljenja, ne glede na njihovo politično opredelitev. Prizadevanje za sodelovanje in skupno pot naprej, brez sovraštva in bedastih podtikanj. Samo človečnost in skrb, da se tragični dogodki ne ponovijo NIKOLI!!!

      Velik državnik je BORUT PAHOR. Samo nekateri tega ne dojamete. Več ne bi, da ne bom žaljiva.

      BORIS Pahor je pa (poleg drugih) napisal tudi knjigo TRIKRAT NE! Sem jo prebrala, ob prvi priložnosti jo bom kupila. Da jo bodo nekoč brali tudi moji vnuki.

  4. Pa si poglejte nacionalno RTV.
    Kaj je naredila?
    Prostaškega navijača Edvarda Žitnikaje postavila pred transparent IZDAJALEc okitenega z rdečo zvezdo in pred katerim je umoval in izprašval tiste, ki sparve niso odobravali in žalili predsednika države.
    Za takšno pobalinstvo bi morala danes biti RTV brez generalnega direktorja, pa ni, saj spada v krog mafije, ki manipulira Slovenijo.

    • Res je.

      Žitnik je OMADEŽEVAL spravno dejanje.
      Namesto, da bi Žitnik šel do do 107 letnega – Borisa (očividca požiga Narodnega doma) Pahorja in ga vprašal, kako je trpel zaradi vseh treh IZMOV, Fašizma, Nacizma in Komunizma, je pred TV ekran povabil Stojana Spetiča, KOMUNISTA. ki se je izšolal v Rusiji.

      Bila sem že v družbi s Spetičem, kako se je on posmehoval tistim, ki so bežali pred komunizmom po 2.s. vojni. Govoril je, kako jih je srečal v Argentini. Tiste Slovence, ki so tja šli prej in so v društvu TRIGLAV je hvalil, ostale, ki so bežali pred komunizmom in so v katoliških društvih pa je zasmehoval, kot, da so “čez les”.

      In seveda, je tudi včeraj Sperič, komunist, prej “popljuval” spravno dejanje v Bazovici, kot pa pohvalil.
      Tudi vrnitev Narodnega doma je relativiziral, češ, da ga še 10 let ne bomo imeli.

      Jaz bi Spetiča vprašala, zakaj ni on tega dosegel že takrat, ko je bil SENATOR v Rimu?

      Ko smo se mi osamosvajali je hodil v Srbijo skupaj z Italijanskim zunanjim ministrom De Michelijem in bil nenaklonjen naši OSAMOSVOJITVI.

      Komunisti so rojeni za RAZDOR in prepir. Spravna dejanja pa so jim tuja.

  5. g. Paljk hvala za tale zapis.

    Ganljivo. Hvaležna in ponosna na vas zamejske Slovence, ki nam večkrat pokažete nam celincem kaj pomeni domoljubje.

    Klubuk dol obema predsednikoma, ki sta uspela narediti pomemben korak.

  6. Odličen prispevek ob še večjem dogodku.
    Včeraj so bili žarometi usmerjeni v Trst natančneje v Narodni dom. Vendar to je bilo le simbolično. Dejansko je svetloba po dolgih letih obsijala slovence tako na Tržaškem, Goriškem tja gor do Koroškega.
    Italjanska javnost se je morala soočiti s tem malim narodom, ki že dolgo preseneča in odkar ima državo postaja pomemben partner tudi Italije v Evropi tako v svetu. Slovenci še nikoli nismo v odnosu do Italije dosegli tako visok nivo. G Paljk je ob svojih prednikih priklical na poljano vse nase prednike. Hudo mi je, ko podoživljam čas v katerem so živeli.
    Zažig narodnega doma ne pooseblja samo začetek Slovenske tragedije ampak dokazuje dokončen razpad civilizirane napredne družbe ob koncu prve vojne. Dogodki, ki so sledili dokazujejo, da so v Trstu in tudi širše po Evropi in svetu vstopili na plano igralci, ki so v ozadju že več časa pripravljali vsak svojo apokalipso. Slovenci smo bili prvi v vrsti.

    Hudo mi je tudi, ko vidim zelo glasno manjšino sodržavljanov, ki jim je čas tiranov zmešal razum in bi še danes šli nad Trst, kljub temu, da so ga njihovi vzorniki sramotno zapustili.Za zločin, ki je ostal za njimi ni kriv narod, ne partizanska slovenska vojska, kot tudi primorsko ljudstvo, tudi ni kriv moj oče partizan in njegovi bratje, kot ni kriva moja mati, ki je v Gorici bila priča sramoti.
    S tem nepotrebnim zločinom so se neofašistični -protikomunisti rehabilitirali in skrili pred italjansko javnostjo vse krivice in zločine, ki so jih storili Slovencem.
    Včerajšnji dogodek odpira čas, ko bo lahko demokratična javnost na obeh straneh neobremenjeno obelodanila tiste, ki so vse to zakuhali.
    In tega se nekateri na obeh straneh bojijo.

    • Zelo dobro ste opisali stanje v preteklosti in sedanjosti.

      V zadnjih dveh odstavkih je strnjeno bistvo, kako je nekaterim “ČAS TITANOV ZMEŠAL RAZUM”. Včasih človek spozna, da ima nešolan kmet – VEČ RAZUMA, kot nek diplomirani POLITOLIG ali “Filozof”. V času Komunizma, se je njemu morala podrediti celo znanost.

      Res bi bilo potrebno z imeni in priimki OBELODANITI tisre, ki so to zakuhali.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime