Papež Frančišek bi iz birokratov rimske kurije naredil evangelizatorje
POSLUŠAJ ČLANEK
Papež Frančišek je pred dnevi objavil novo apostolsko konstitucijo Praedicate evangelium (Oznanjajte evangelij), ki zadeva rimsko kurijo. Večina sprememb je bila že uvedena tekom zadnjih let, zato konstitucija ni povsem nova. Je pa uradni povzetek številnih novosti, ki so se že zgodile.
Rimska kurija je pravzaprav papeževa podaljšana roka. Svoje naloge izvršuje v papeževem imenu in z njegovo oblastjo. V praksi ureja vse stvari, ki se tičejo vsakdanjega življenja Cerkve. Trenutno je v njej zaposlenih okoli 2.500 ljudi.
Če bi bili površni, bi lahko rekli, da gre za nekakšen javni sektor Cerkve. Ko so papeža Janeza XXIII. vprašali, koliko ljudi dela v rimski kuriji, je po tehtnem premisleku odgovoril, da približno polovica :).
Sestavljena je iz kongregacij in papeških svetov (po novem dikasterijev) državnega tajništva, papeških komisij, sodišča ...
Seveda pa se kurija srečuje tudi s tipično skušnjavo, ki so ji podvrženi vsi uradniki tega sveta. Z okostenelostjo, birokratizmom in rigidnostjo. Zato jo papeži vsakih nekaj desetletij malo prevetrijo.
Nazadnje jo je leta 1988 z apostolsko konstitucijo Pastor Bonus (Dobri pastir) reformiral papež Janez Pavel II. Ker pa je očitno dobri pastir v zadnjih desetletjih morda malce preveč obsedel v hlevu, sedaj papež Frančišek postavlja novo izhodišče in pošilja pastirja ven, med izgubljene ovce.
Najpomembnejša novost je zajeta že v samem naslovu konstitucije. Oznanjajte evangelij! Evangelizacija je osrednja naloga Cerkve in tej nalogi mora služiti tudi kurija.
Izrecno je poudarjeno, da oznanjevanje evangelija ni le stvar klerikov in posvečenih oseb, pač pa vsakega krščenega posameznika, ki se je srečal s Kristusom. Ne gre le za pravico, gre predvsem za odgovornost.
V luči tega je v novem papeškem dokumentu nedvoumno zapisano, da je potrebno na vodstvenih položajih kurije povečati število laikov obeh spolov. Po novem je tudi vsak vodstveni mandat duhovnikov in redovnikov omejen le na pet let (z možnostjo enkratnega podaljšanja).
Z novim dokumentom se spreminjajo tudi tradicionalne hierarhije med različnimi telesi kurije. Po novem se vsa telesa (kongregacije in papeški sveti) imenujejo dikasteriji. Nekateri so združeni, nekateri preimenovani, drugi dodani … Zgovorna je prestavitev Dikasterija za evangelizacijo, ki ga bo po novem vodil sam papež Frančišek, pred Dikasterij za nauk vere, ki je bil do sedaj hierarhično na prvem mestu. Na novo je ustanovljen Dikasterij za služenje ljubezni do bližnjega.
Z novo ureditvijo bi se naj vzpostavil tudi »duh zdrave decentralizacije«. Vloga lokalnih škofij in škofovskih konferenc naj bi bila večja, rimska kurija pa predvsem v njihovi službi.
Velja poudariti, da ne gre za Frančiškov zasebni projekt. Gre za večletno intenzivno delo številnih ljudi, tako sveta kardinalov kot tudi krajevnih cerkva iz vsega sveta.
Frančišek je od začetka svojega papeškega služenja napovedoval reforme rimske kurije. Znani so postali njegovi vsakoletni božični govori članom kurije, ko je svojim sodelavcem nastavljal ogledalo in opozarjal na »kurijalne bolezni« kot so pohlep, karierizem, iskanje prazne slave, rigidnost …
Gotovo si je z drezanjem v mnoga, z zgoraj omenjeno boleznijo okužena administrativna gnezda, pridelal tudi številne sovražnike in kritike.
Istočasno pa papež Frančišek tudi poudarja, da si ta reforma ni nikoli domišljala, da se udejanja, kakor da prej ni nič obstajalo. Nasprotno, želela je izpostaviti, koliko dobrega je bilo storjeno v celotni zgodovini kurije. Tradicija ni statična, je dinamična in je zagotovilo prihodnosti in ne varovanje pepela. V resnici je cilj aktualne reforme ta, da bi navade, slogi, urniki, govorica in vsaka cerkvena struktura postali ustrezen prevodnik za evangelizacijo sedanjega sveta, bolj kakor pa za ohranjanje samih sebe.
Kaj sploh je rimska kurija?
Rimska kurija je pravzaprav papeževa podaljšana roka. Svoje naloge izvršuje v papeževem imenu in z njegovo oblastjo. V praksi ureja vse stvari, ki se tičejo vsakdanjega življenja Cerkve. Trenutno je v njej zaposlenih okoli 2.500 ljudi.
Če bi bili površni, bi lahko rekli, da gre za nekakšen javni sektor Cerkve. Ko so papeža Janeza XXIII. vprašali, koliko ljudi dela v rimski kuriji, je po tehtnem premisleku odgovoril, da približno polovica :).
Sestavljena je iz kongregacij in papeških svetov (po novem dikasterijev) državnega tajništva, papeških komisij, sodišča ...
Seveda pa se kurija srečuje tudi s tipično skušnjavo, ki so ji podvrženi vsi uradniki tega sveta. Z okostenelostjo, birokratizmom in rigidnostjo. Zato jo papeži vsakih nekaj desetletij malo prevetrijo.
Nazadnje jo je leta 1988 z apostolsko konstitucijo Pastor Bonus (Dobri pastir) reformiral papež Janez Pavel II. Ker pa je očitno dobri pastir v zadnjih desetletjih morda malce preveč obsedel v hlevu, sedaj papež Frančišek postavlja novo izhodišče in pošilja pastirja ven, med izgubljene ovce.
Najpomembnejše novosti
Najpomembnejša novost je zajeta že v samem naslovu konstitucije. Oznanjajte evangelij! Evangelizacija je osrednja naloga Cerkve in tej nalogi mora služiti tudi kurija.
Izrecno je poudarjeno, da oznanjevanje evangelija ni le stvar klerikov in posvečenih oseb, pač pa vsakega krščenega posameznika, ki se je srečal s Kristusom. Ne gre le za pravico, gre predvsem za odgovornost.
V luči tega je v novem papeškem dokumentu nedvoumno zapisano, da je potrebno na vodstvenih položajih kurije povečati število laikov obeh spolov. Po novem je tudi vsak vodstveni mandat duhovnikov in redovnikov omejen le na pet let (z možnostjo enkratnega podaljšanja).
Z novim dokumentom se spreminjajo tudi tradicionalne hierarhije med različnimi telesi kurije. Po novem se vsa telesa (kongregacije in papeški sveti) imenujejo dikasteriji. Nekateri so združeni, nekateri preimenovani, drugi dodani … Zgovorna je prestavitev Dikasterija za evangelizacijo, ki ga bo po novem vodil sam papež Frančišek, pred Dikasterij za nauk vere, ki je bil do sedaj hierarhično na prvem mestu. Na novo je ustanovljen Dikasterij za služenje ljubezni do bližnjega.
Z novo ureditvijo bi se naj vzpostavil tudi »duh zdrave decentralizacije«. Vloga lokalnih škofij in škofovskih konferenc naj bi bila večja, rimska kurija pa predvsem v njihovi službi.
Frančiškova konstitucija?
Velja poudariti, da ne gre za Frančiškov zasebni projekt. Gre za večletno intenzivno delo številnih ljudi, tako sveta kardinalov kot tudi krajevnih cerkva iz vsega sveta.
Frančišek je od začetka svojega papeškega služenja napovedoval reforme rimske kurije. Znani so postali njegovi vsakoletni božični govori članom kurije, ko je svojim sodelavcem nastavljal ogledalo in opozarjal na »kurijalne bolezni« kot so pohlep, karierizem, iskanje prazne slave, rigidnost …
Gotovo si je z drezanjem v mnoga, z zgoraj omenjeno boleznijo okužena administrativna gnezda, pridelal tudi številne sovražnike in kritike.
Istočasno pa papež Frančišek tudi poudarja, da si ta reforma ni nikoli domišljala, da se udejanja, kakor da prej ni nič obstajalo. Nasprotno, želela je izpostaviti, koliko dobrega je bilo storjeno v celotni zgodovini kurije. Tradicija ni statična, je dinamična in je zagotovilo prihodnosti in ne varovanje pepela. V resnici je cilj aktualne reforme ta, da bi navade, slogi, urniki, govorica in vsaka cerkvena struktura postali ustrezen prevodnik za evangelizacijo sedanjega sveta, bolj kakor pa za ohranjanje samih sebe.
Zadnje objave
Incident pred Državnim zborom. Nadlegovali novinarja TV Slovenija dr. Jožeta Možino.
20. 4. 2024 ob 12:19
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Ključni dnevi za razdelitev deset tisoč računalnikov
19. 4. 2024 ob 10:45
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Ekskluzivno za naročnike
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
4 komentarjev
A. Novak
Kaj pa če bi še papeža Frančiška po 10 letih poslali nazaj v Argentino?
Velijo
Hmm, torej Inkvizicija, oz. dikasterij za nauk vere ni več na prvem mestu? Mogoče, do naslednjih konklav. Rode bo s somišljeniki že poskrbel za to. On, da komu umiva noge, to bi rad videl...
AlojzZ
Papež Frančišek,
podpiram te z molitvijo v tem boju s to polovico vatikanske kurije.
Metanoia
"Konstitucija je bila objavljena na praznik svetega Jožefa, kar ima močan simboličen pomen, saj sveti Jožef, kot beremo v Svetem pismu, ni po nepotrebnem stegoval jezika in trosil neumnosti".
Tragedija je, da se papež in škofje ne zgledujejo po svetem Jožefu.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.