Kako se je Avstriji zgodil Kurz in kaj manjka, da bi se slovenski desni-sredini
POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images
Slovenska desna scena je bila nad Kurzevo zmago v Avstriji več kot le navdušena. Socialna omrežja so preplavile bolj in manj nerodne fotografije rokovanj med avtorjem objave in Sebastianom Kurzem. In seveda so te fotografije spremljale besede voščil verjetnemu prihodnjemu kanclerju Avstrije z velikokrat rahlo pretencioznim klasificiranjem odnosa med avtorjem objave in Kurzem. Klasično slovensko sicer – skrivanje v kolektivnem »mi«.
Predsednik avstrijske ljudske stranke Sebastian Kurz je leta 1986 rojen politik, ki se je preudarno povzpel po strankarski lestvici. Pretekla štiri leta je bil avstrijski zunanji minister, s čimer si je uspešno gradil podobo in izkoristil čas za interno konsolidacijo.
OVP je stara avstrijska stranka, ki je naslednica krščanske socialne stranke ustanovljene 1893. Od leta 1945 dalje nikoli ni bila brez politične moči ali daleč od vlade. Največji mednarodni škandal so si privoščili po volitvah leta 1999, ko so stopili v vlado z nacionalistično Svobodnjaško stranko, ki jo je takrat vodil Jörg Haider.
Evropska unija je grozila s sankcijami, Avstrija z blokado vseh odločitev, za katere je potreben glas vseh članic povezave. Posledica odločnega stališča OVP se je pokazala na volitvah 2002, ko so zmagali z visokim odstotkom – 42,2%.
V bližnji preteklosti pa jim je šla situacija navzdol in potrebna je bila sprememba ter drugačen pristop h kampanji.
Tukaj je Kurz našel svoje mesto. Ali bolje rečeno, se je klasična strankarska gerontokracija izkazala za modro in je razumela znamenja časa ter dala prostor mlademu in preudarnemu politiku.
In to je kar je potrebno pogledati brez idealističnih očal – stranke so piramidalno organizirane in demokracije je manj kot se zdi. In Kurzu je bilo dovoljeno postati »The Kurz« na podlagi prepoznanih kvalitet in situacije, ki je nastala v Avstriji.
Njegova preudarnost in taktika pa se je pokazala tam, kjer je »strice iz ozadja« najbolj bolelo – želel je proste roke pri določanju imen na kandidacijskih listah ter približno polovico list, ki so kandidirale, tudi formalno povezal s svojim imenom.
Podobno, kot smo gledale »nove« obraze na slovenski levici in stranke z osebnim imenom v imenu stranke. Zgodila se je idealna poroka starega, organiziranega in stabilnega, z novo podobo, novo strategijo in pristopom.
Se sliši znano? Seveda, to je Slovenija doživela s stranko Mira Cerarja. Stari organizirani preostanki levice so v dogovoru s centri moči, ki niso daleč od oblasti od leta 1945, tako kot OVP v Avstriji, da potrebujejo novo strategijo, nov pristop. In Miro Cerar je to bil. Nova podoba vendar z manjkajočo preudarnostjo.
Levici je torej ta manever uspel, dobili so zadnje volitve. Razlika je le to, da je Miro Cerar očitno politik za enkratno uporabo. Upajmo, da Kurz ne bo.
Sedaj se postavlja vprašanje, ali je slovenska desnica pripravljena na drugega Kurza? Na desnega Kurza? Na nov pristop, na novo strategijo in novo podobo? Ni nujno, da išče človeka, posameznika, faliranega študenta, ki je pripravljen zastaviti obraz za celotno zmerno desnico. Slovenska desnica mora stopiti s piedestala osamosvojitve in se sprijazniti, da opravlja vlogo Mojzesa. Pelje nas v obljubljeno deželo, ki je nikoli ne bo doživela.
Desna gerontokracija se mora tako vprašati, kaj počne z letniki med 1985 in 1995? Te generacije so namreč slovenski Kurzi, ki bodo prihodnji obrazi slovenske desnice.
Slovenski Kurz je verjetno trenutno študent na eni izmed slovenskih fakultet. Mu slovenska desnica daje možnost sodelovanja? Mu daje možnost soodločanja in ga posluša?
Slovenski krščansko demokratski Kurz obstaja. Vendar je popolnoma možno, da ga ne bomo nikoli videli v javnosti. Vse to pa je odvisno od aktualnih desnih politikov, ki še vedno računajo, da bodo dočakali leta za upokojitev na volilnih listah.
Slovenska desna scena je bila nad Kurzevo zmago v Avstriji več kot le navdušena. Socialna omrežja so preplavile bolj in manj nerodne fotografije rokovanj med avtorjem objave in Sebastianom Kurzem. In seveda so te fotografije spremljale besede voščil verjetnemu prihodnjemu kanclerju Avstrije z velikokrat rahlo pretencioznim klasificiranjem odnosa med avtorjem objave in Kurzem. Klasično slovensko sicer – skrivanje v kolektivnem »mi«.
Predsednik avstrijske ljudske stranke Sebastian Kurz je leta 1986 rojen politik, ki se je preudarno povzpel po strankarski lestvici. Pretekla štiri leta je bil avstrijski zunanji minister, s čimer si je uspešno gradil podobo in izkoristil čas za interno konsolidacijo.
Kurzev uspeh na volitvah je bil pričakovan in je pozicioniral ljudsko stranko tja, kamor je v preteklosti že spadala – k tretjini opredeljenih.
Zaznali so, kdaj je potrebna sprememba
OVP je stara avstrijska stranka, ki je naslednica krščanske socialne stranke ustanovljene 1893. Od leta 1945 dalje nikoli ni bila brez politične moči ali daleč od vlade. Največji mednarodni škandal so si privoščili po volitvah leta 1999, ko so stopili v vlado z nacionalistično Svobodnjaško stranko, ki jo je takrat vodil Jörg Haider.
Evropska unija je grozila s sankcijami, Avstrija z blokado vseh odločitev, za katere je potreben glas vseh članic povezave. Posledica odločnega stališča OVP se je pokazala na volitvah 2002, ko so zmagali z visokim odstotkom – 42,2%.
V bližnji preteklosti pa jim je šla situacija navzdol in potrebna je bila sprememba ter drugačen pristop h kampanji.
Zgodila se je idealna poroka starega, organiziranega in stabilnega, z novo podobo, novo strategijo in pristopom.
Modrost sivih glav
Tukaj je Kurz našel svoje mesto. Ali bolje rečeno, se je klasična strankarska gerontokracija izkazala za modro in je razumela znamenja časa ter dala prostor mlademu in preudarnemu politiku.
In to je kar je potrebno pogledati brez idealističnih očal – stranke so piramidalno organizirane in demokracije je manj kot se zdi. In Kurzu je bilo dovoljeno postati »The Kurz« na podlagi prepoznanih kvalitet in situacije, ki je nastala v Avstriji.
Njegova preudarnost in taktika pa se je pokazala tam, kjer je »strice iz ozadja« najbolj bolelo – želel je proste roke pri določanju imen na kandidacijskih listah ter približno polovico list, ki so kandidirale, tudi formalno povezal s svojim imenom.
Podobno, kot smo gledale »nove« obraze na slovenski levici in stranke z osebnim imenom v imenu stranke. Zgodila se je idealna poroka starega, organiziranega in stabilnega, z novo podobo, novo strategijo in pristopom.
Slovenska desnica mora stopiti s piedestala osamosvojitve in se sprijazniti, da opravlja vlogo Mojzesa - nas popeljati v obljubljeno deželo, ki je nikoli ne bo doživela
V Sloveniji že uporabljena formula. A ne na desni-sredini
Se sliši znano? Seveda, to je Slovenija doživela s stranko Mira Cerarja. Stari organizirani preostanki levice so v dogovoru s centri moči, ki niso daleč od oblasti od leta 1945, tako kot OVP v Avstriji, da potrebujejo novo strategijo, nov pristop. In Miro Cerar je to bil. Nova podoba vendar z manjkajočo preudarnostjo.
Levici je torej ta manever uspel, dobili so zadnje volitve. Razlika je le to, da je Miro Cerar očitno politik za enkratno uporabo. Upajmo, da Kurz ne bo.
Sedaj se postavlja vprašanje, ali je slovenska desnica pripravljena na drugega Kurza? Na desnega Kurza? Na nov pristop, na novo strategijo in novo podobo? Ni nujno, da išče človeka, posameznika, faliranega študenta, ki je pripravljen zastaviti obraz za celotno zmerno desnico. Slovenska desnica mora stopiti s piedestala osamosvojitve in se sprijazniti, da opravlja vlogo Mojzesa. Pelje nas v obljubljeno deželo, ki je nikoli ne bo doživela.
Desna gerontokracija se mora tako vprašati, kaj počne z letniki med 1985 in 1995? Te generacije so namreč slovenski Kurzi, ki bodo prihodnji obrazi slovenske desnice.
Slovenski Kurz je verjetno trenutno študent na eni izmed slovenskih fakultet. Mu slovenska desnica daje možnost sodelovanja? Mu daje možnost soodločanja in ga posluša?
Slovenski krščansko demokratski Kurz obstaja. Vendar je popolnoma možno, da ga ne bomo nikoli videli v javnosti. Vse to pa je odvisno od aktualnih desnih politikov, ki še vedno računajo, da bodo dočakali leta za upokojitev na volilnih listah.
Povezani članki
Zadnje objave
Kdo živi tisoč življenj?
23. 4. 2024 ob 18:45
Učenec oklofutal učiteljico, nasilje na šolah narašča
23. 4. 2024 ob 12:00
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
23. 4. 2024 ob 7:01
Ali je otrok razrvan in ne more spati?
22. 4. 2024 ob 18:45
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
V politiko vstopata še dva novinarja TV Slovenija
22. 4. 2024 ob 15:13
Ekskluzivno za naročnike
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
21. 4. 2024 ob 17:30
Štirje kovači muzicirajo že sedemdeset let
21. 4. 2024 ob 6:31
Prihajajoči dogodki
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 20:10
Izbor urednika
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
4 komentarjev
Kraševka
Podobnik je bil pošten fant, ki je dobro v srcu mislil. Ni pa prepoznal "lisjakov", ki so ga hitro poteptali in stopili na njega, da so sami postali večji.
Old Shatterhand
Originalni Kurz ni univerzitetno izobražen, če sem si prav zapomnil ... :)
pozdrav
SLOVENIJA je že imela takšnega mladega politika. To je bil Podobnik.
Na njegovem primeru lahko analiziramo, kako mu je to uspelo in zakaj je potem ugasnil.
Kraševka
Sarkazem, večina jih razmišlja tako kot ti.
Toda pri nas imamo žive primere, ki kažejo nasprotno. Poglejmo sedanjega predsednika Cerarja - ima diplomo, je sposoben druge učit, ko pa je treba nekaj storiti popolnoma ODPOVE. Značaj človeka je potreben ter njegova zagnanost. Kdor je ODLOČEN že mlad bo odločen tudi kot starejši. Kdor je kot mladenič le priden študent in po diplomi smatral, da je najvažnejše svoje delo s tem opravil - sigurno ni zagotovilo za TREZNO in dobro delo.
Takim ni potrebno, da se z delom dokazujejo, kajti po neuspehu na določeni funkciji, s svojo diplomo gredo vedrit na drugo državno funkcijo. Eno je papir (ki je seveda dobra podlaga), drugo pa je delavna zagnanost. To zadnjo Kurz gotovo ima ! Tudi pri nas je veliko sposobnih MLADIH, pa jim sivi "strici" ne dajo priložnosti !
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.