Kako se je Avstriji zgodil Kurz in kaj manjka, da bi se slovenski desni-sredini

Martin Nahtigal
7
Martin Nahtigal

Embed from Getty Images
Slovenska desna scena je bila nad Kurzevo zmago v Avstriji več kot le navdušena. Socialna omrežja so preplavile bolj in manj nerodne fotografije rokovanj med avtorjem objave in Sebastianom Kurzem. In seveda so te fotografije spremljale besede voščil verjetnemu prihodnjemu kanclerju Avstrije z velikokrat rahlo pretencioznim klasificiranjem odnosa med avtorjem objave in Kurzem. Klasično slovensko sicer – skrivanje v kolektivnem »mi«.

Predsednik avstrijske ljudske stranke Sebastian Kurz je leta 1986 rojen politik, ki se je preudarno povzpel po strankarski lestvici. Pretekla štiri leta je bil avstrijski zunanji minister, s čimer si je uspešno gradil podobo in izkoristil čas za interno konsolidacijo.

Kurzev uspeh na volitvah je bil pričakovan in je pozicioniral ljudsko stranko tja, kamor je v preteklosti že spadala – k tretjini opredeljenih.

Zaznali so, kdaj je potrebna sprememba

OVP je stara avstrijska stranka, ki je naslednica krščanske socialne stranke ustanovljene 1893. Od leta 1945 dalje nikoli ni bila brez politične moči ali daleč od vlade. Največji mednarodni škandal so si privoščili po volitvah leta 1999, ko so stopili v vlado z nacionalistično Svobodnjaško stranko, ki jo je takrat vodil Jörg Haider.

Evropska unija je grozila s sankcijami, Avstrija z blokado vseh odločitev, za katere je potreben glas vseh članic povezave. Posledica odločnega stališča OVP se je pokazala na volitvah 2002, ko so zmagali z visokim odstotkom – 42,2%.

V bližnji preteklosti pa jim je šla situacija navzdol in potrebna je bila sprememba ter drugačen pristop h kampanji.

Zgodila se je idealna poroka starega, organiziranega in stabilnega, z novo podobo, novo strategijo in pristopom.

Modrost sivih glav

Tukaj je Kurz našel svoje mesto. Ali bolje rečeno, se je klasična strankarska gerontokracija izkazala za modro in je razumela znamenja časa ter dala prostor mlademu in preudarnemu politiku.

In to je kar je potrebno pogledati brez idealističnih očal – stranke so piramidalno organizirane in demokracije je manj kot se zdi. In Kurzu je bilo dovoljeno postati »The Kurz« na podlagi prepoznanih kvalitet in situacije, ki je nastala v Avstriji.

Njegova preudarnost in taktika pa se je pokazala tam, kjer je »strice iz ozadja« najbolj bolelo – želel je proste roke pri določanju imen na kandidacijskih listah ter približno polovico list, ki so kandidirale, tudi formalno povezal s svojim imenom.

Podobno, kot smo gledale »nove« obraze na slovenski levici in stranke z osebnim imenom v imenu stranke. Zgodila se je idealna poroka starega, organiziranega in stabilnega, z novo podobo, novo strategijo in pristopom.

Slovenska desnica mora stopiti s piedestala osamosvojitve in se sprijazniti, da opravlja vlogo Mojzesa – nas popeljati v obljubljeno deželo, ki je nikoli ne bo doživela

V Sloveniji že uporabljena formula. A ne na desni-sredini

Se sliši znano? Seveda, to je Slovenija doživela s stranko Mira Cerarja. Stari organizirani preostanki levice so v dogovoru s centri moči, ki niso daleč od oblasti od leta 1945, tako kot OVP v Avstriji, da potrebujejo novo strategijo, nov pristop. In Miro Cerar je to bil. Nova podoba vendar z manjkajočo preudarnostjo.

Levici je torej ta manever uspel, dobili so zadnje volitve. Razlika je le to, da je Miro Cerar očitno politik za enkratno uporabo. Upajmo, da Kurz ne bo.

Sedaj se postavlja vprašanje, ali je slovenska desnica pripravljena na drugega Kurza? Na desnega Kurza? Na nov pristop, na novo strategijo in novo podobo? Ni nujno, da išče človeka, posameznika, faliranega študenta, ki je pripravljen zastaviti obraz za celotno zmerno desnico. Slovenska desnica mora stopiti s piedestala osamosvojitve in se sprijazniti, da opravlja vlogo Mojzesa. Pelje nas v obljubljeno deželo, ki je nikoli ne bo doživela.

Desna gerontokracija se mora tako vprašati, kaj počne z letniki med 1985 in 1995? Te generacije so namreč slovenski Kurzi, ki bodo prihodnji obrazi slovenske desnice.

Slovenski Kurz je verjetno trenutno študent na eni izmed slovenskih fakultet. Mu slovenska desnica daje možnost sodelovanja? Mu daje možnost soodločanja in ga posluša?

Slovenski krščansko demokratski Kurz obstaja. Vendar je popolnoma možno, da ga ne bomo nikoli videli v javnosti. Vse to pa je odvisno od aktualnih desnih politikov, ki še vedno računajo, da bodo dočakali leta za upokojitev na volilnih listah.

Print Friendly, PDF & Email

KOMENTARJI: 7

  1. Dober vodilni politik mora imeti izdelana in preverjena stališča do vseh področij družbenega življenja, kot so na primer gospodarstvo, pravna država, izobraževanje, z dravstvo, migracije, promet, mednarodna in zunanja politika itd. Za izdelavo stališč potrebuje znanje in lastne izkušnje in za to oboje pa seveda leta življenja, izobraževanja in lastnega dela. Zelo mlad politik vsega naštetega ne more imeti, je lahko sicer prodorno inteligenten z veliko intuicije, kar mu pa na daljši rok ne more pomagati. Ker nima poklica, se ob polomiji, ki jo zakrivi sam ali mu jo zakuhajo drugi, ne more z odstopom umakniti v delo, na katerega se najbolj spozna. Večen politik pa čez desetletja postane neprebavljiv in nadležen. Vsak poklicni politik bi se moral “izdelati” z izobraževanjem, delom in vztrajnostjo in se tako polagoma s pridobivanjem izkušenj vzpenjati na odgovorne funkcije. Če jim ni kos, se lahko umakne v poklic, ki si ga je med delo pridobil. Skok iz otroštva na vrh družbe je mogoč samo pri genijih, ki jih je bilo v zgodovini malo, kot je bi na primer Aleksander Veliki, toda tudi njega je po nekaj letih neverjetnega vzpona zadel nenaden”odpoklic”. Tudi moja zrela malenkost je vesela mladeničevega vzpona, doseženega s pametno in dorečeno politiko, kako bo to delovalo naprej, bo kmalu pokazal čas. Pri Macronu se že kaže z napakami in velikim upadom priljubljenosti njegove vlade.

  2. On je branil je slovenska mesta in vasi zato, je svojemu narodu postal zelo drag. Ni hodil po dopustih po Havajih in Kanarskih otokih, bil je doma in branil je svojo domovino.

  3. Sarkazem, večina jih razmišlja tako kot ti.
    Toda pri nas imamo žive primere, ki kažejo nasprotno. Poglejmo sedanjega predsednika Cerarja – ima diplomo, je sposoben druge učit, ko pa je treba nekaj storiti popolnoma ODPOVE. Značaj človeka je potreben ter njegova zagnanost. Kdor je ODLOČEN že mlad bo odločen tudi kot starejši. Kdor je kot mladenič le priden študent in po diplomi smatral, da je najvažnejše svoje delo s tem opravil – sigurno ni zagotovilo za TREZNO in dobro delo.
    Takim ni potrebno, da se z delom dokazujejo, kajti po neuspehu na določeni funkciji, s svojo diplomo gredo vedrit na drugo državno funkcijo. Eno je papir (ki je seveda dobra podlaga), drugo pa je delavna zagnanost. To zadnjo Kurz gotovo ima ! Tudi pri nas je veliko sposobnih MLADIH, pa jim sivi “strici” ne dajo priložnosti !

  4. SLOVENIJA je že imela takšnega mladega politika. To je bil Podobnik.

    Na njegovem primeru lahko analiziramo, kako mu je to uspelo in zakaj je potem ugasnil.

  5. Če nam skušate Mateja Tonina zapakirat v škatlico “slovenskega Kurza”, se igrate slepe miši, ker ga ni sposoben doseči. Tonin preprosto ni čist. Ne oglaša se pri pravih temah, zato je glavni vtis, ki ga pušča – tema.

  6. Podobnik je bil pošten fant, ki je dobro v srcu mislil. Ni pa prepoznal “lisjakov”, ki so ga hitro poteptali in stopili na njega, da so sami postali večji.

Komentiraj