Kako Rusija Ukrajini pošilja "humanitarno pomoč", njeni vojaki pa "vzdržujejo civilno življenje"? Tudi Slovenija proti prokremeljski propagandi

vir: Pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Zahodne države so upale, da bodo z ostrimi gospodarskimi sankcijami prisilile Rusijo, da bi v kratkem ustavila vojaško ofenzivo v Ukrajino. Ob tem so z blokado nekaterih spletnih strani skušale zmanjšati pojavljanje ruske provladne propagande v medijskem prostoru.

Pet tednov po začetku ofenzive je jasno, da jim je to uspelo le deloma, saj se v družbenem prostoru še naprej pojavljajo poskusi relativiziranja Putinovega početja. Za veliko naivnost se je izkazalo tudi pričakovanje, da lahko ofenzivo ustavi rusko javno mnenje.

Dejstvu, da dosedanji ukrepi niso zadostovali, pritrjuje tudi slovenska vlada, ki je ob soglasju pristojnega parlamentarnega odbora odpovedala gostoljubje zavodu Ruski dom v Ljubljani. Ta naj bi svoja vrata predvidoma zaprl prihodnji teden.

Ruska propaganda se kaže kot veliko bolj trdovratna, kot je kazalo v prvih dneh ofenzive na Ukrajino. Takrat se je zdelo, da enotnega evropskega odziva ni mogoče preprečiti. Protesti proti vojaški operaciji so potekali tudi v Rusiji. Danes pa se mišljenje, da ti utegnejo spodnesti predsednika Vladimirja Putina, kaže kot vse bolj naivno. Putinovi sodelavci so propagandno manipulacijo z lastnim ljudstvom opravili z odliko.

Spoštljivi ruski vojaki


Ruski mediji namreč poročajo o tem, da so ruski vojaki izjemno vljudni in da spoštljivo ohranjajo ukrajinsko civilno življenje. Navajajo pa tudi, da jih Ukrajinci pozdravljajo kot osvoboditelje in da si ti želijo živeti pod rusko oblastjo. Prav tako na ukrajinski strani naj ne bi bilo civilnih žrtev. Ruski mediji ne uporabljajo besede vojna ali invazija ter ne omenjajo ruskega bombardiranja Kijeva.

Spretno poročanje, kot ga opisuje novinarka in ustanovna partnerica medijske družbe Puck Julia Ioffe, se kaže tudi v ruskem javnem mnenju.

Raziskava, ki jo je opravil državni inštitut za raziskave javnega mnenja Vtsiom, je tako pokazala, da kar 71 odstotkov Rusov podpira "posebno vojaško operacijo". Po poročanju neodvisnega raziskovalnega centra Levada se je močno povečal tudi odpor do ZDA. Svoje zavračanje do te države je novembra izražalo 42 odstotkov Rusov, februarja pa je njihov delež narastel že na 55 odstotkov.

Zaradi protestov aretiranih najmanj 15.000 ljudi


Kljub brezhibni propagandi so v Rusiji vedno obstajali tudi ljudje, ki ne verjamejo režimu. Zaradi protestov proti vojni jih je bilo po vsej Rusiji pridržanih okoli 15.000. Na podlagi novega zakona, ki prepoveduje kakršno koli "diskreditacijo" oboroženih sil ali širjenje "lažnih novic", jih je policija obtožila še 186. Njihovo početje je v nekaterih primerih lahko kaznovano s kar 15 leti zapora.

Toda tu se teroriziranje ljudi ni ustavilo. Po poročanju več nevladnih organizacij številni Rusi poročajo o tem, da so bili ustavljeni na ulici in povprašani o tem, ali lahko pokažejo vsebino svojega mobilnega telefona. Takšno početje je bilo intenzivno zlasti v dneh opozicijskih protestov. Ruski varnostni organi želijo na takšen način odkrivati vsebine, ki se delijo ob pomoči storitve za takojšnje sporočanje Telegram.

Zaradi takšnih represivnih akcij v strahu za svojo varnost iz države odhaja vse več novinarjev in aktivistov.

Takšno represivno zastraševanje na Zahodu seveda nima učinka. Obenem je EU blokirala tudi številne spletne strani, ki razširjajo prorusko propagando, blokado proti informacijam z Zahoda pa je uvedla tudi Rusija. Toda te blokade se da razmeroma zlahka obiti s pomočjo storitev VPN.

Polovica Francozov verjame vsaj enemu dejstvu ruske propagande


Nekateri podatki kažejo, da pa so Rusi v propagandnem delovanju v veliki prednosti. Zahodne države imajo v zadnjih letih le malo izkušenj s cenzuro. Pomemben razlog za neuspeh je tudi to, da ruske propagandne strani delujejo tudi iz osrčja EU. Po celotni Evropi so namreč posejane institucije, ki imajo namen krepiti ruski vpliv, pri čemer so pogosto zelo uspešne.

Nedavna raziskava Francoskega inštituta za javno mnenje IFOP je tako pokazala, da kar polovica Francozov verjame vsaj eni teoriji zarote o vojni v Ukrajini, ki jo je v zadnjem času objavil ruski režim.

Ta številka pa se še poveča, ko raziskavo zamejimo na predstavnike skrajno desnih in skrajno levih političnih strank. Tam ta delež pogosto presega dve tretjini anketirancev. Še nekoliko večji je ta delež pri anticepilcih, kjer dosega 71 odstotkov.

Sodeč po rezultatih raziskave tako kar 30 % Francozov meni, da sta "ZDA in EU spodbudili Ukrajino, da je zaprosila za vključitev v NATO, da bi imele koristi od njihove zaščite pred Rusijo", medtem ko jih 10 % meni, da "Ukrajino upravlja hunta, infiltrirana z neonacističnimi gibanji".

28 % se jih strinja s trditvijo, da rusko vojaško posredovanje podpirajo rusko govoreči Ukrajinci, ki se želijo rešiti preganjanja s strani oblasti. 23 % pa jih meni, da so bili rusko govoreči prebivalci že leta diskriminirani in napadani s strani ukrajinskih oblasti. Le odstotek manj pa jih trdi, da je bilo rusko vojaško posredovanje upravičeno zaradi tveganj, ki bi jih povzročila vključitev te države v NATO.

Slovenija odpoveduje gostoljubje Ruskemu domu


Da v boju proti ruski propagandi ni bilo storjenega dovolj, se v zadnjem mesecu zavedajo številne vlade evropskih držav. Britanska zunanja ministrica Liz Truss je tako 31. marca napovedala 14 novih sankcij proti ruskim propagandistom in državnim medijem. S pomočjo teh sankcij bo medijem Rossiya, RT in Sputnik prepovedano kakršno koli oddajanje v Združenem kraljestvu. Blokirano bo tudi premoženje njihovih direktorjev in lastnikov.

Dodatne sankcije pa sprejema tudi Slovenija. Poslanci iz odbora za zunanjo politiko so tako že 22. marca sprejeli vladno pobudo za odpoved sporazuma med slovensko in rusko vlado o ustanovitvi in delovanju znanstveno-kulturnih centrov.

Kot je v predstavitvi pobude pojasnil Gašper Dovžan, generalni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve, so se za ta korak odločili z namenom, da bi še bolj osamili Rusko federacijo in jo tako prisilili, da to vojno čim prej konča.

Rusija se hvali: V Ukrajino pošiljamo človekoljubno pomoč


Po pojasnilu državnega sekretarja je težava predvsem v tem, da je zavod Ruski dom voden neposredno iz Moskve, zato je v njihovih delih tudi veliko prokremeljske vsebine. Na njihovem Facebook profilu tako med drugim lahko vidimo objavo, ki poroča o tem, da je Rusija v regijo Harkov dostavila osem ton otroške hrane.



S tem je zavod po mnenju MZZ postal instrument za širjenje ruske propagande in lažnih novic: "V luči agresije na Ukrajino lahko sporazum razumemo kot instrument kulturnega imperializma, ki sovpada z ruskimi geopolitičnimi interesi ter širi vpliv Kremlja." Slovenija pa po mnenju MZZ tega nikakor ni dolžna gostiti.

Generalni sekretar je zavrnil tudi očitke Zmaga Jelinčiča, ki se je na predlog provokativno odzval z vprašanjem, če bomo sedaj zažigali Tolstoja. Kot je pojasnil Dovžan, Slovenija ostaja zavezana kulturnemu sodelovanju, vendar v dvostranskem dialogu. Medtem pa moramo v primerih enostranske propagande, kot je razvidna iz objav Ruskega doma, postaviti določene meje.

Po poročanju direktorja zavoda Ruski dom Nikolaja Guseva jim vlada odpovedi gostoljubja do sedaj še ni poslala. Se bo pa to skoraj zagotovo zgodilo tekom naslednjega tedna.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki