Kako revni smo Slovenci? Statistika pravi eno, resničnost drugo.

vir: robin.si
POSLUŠAJ ČLANEK
Statistični urad Republike Slovenije je pred mednarodnim dnevom boja proti revščini objavil podatke o stopnji tveganja revščine v Sloveniji in v ostalih članicah EU. Iz podatkov izhaja, da pri nas pod pragom tveganja revščine približno vsak osmi prebivalec, medtem ko je v EU tej izpostavljen vsak šesti prebivalec.

Ti podatki seveda ne pomenijo, da je pri nas ena osmina prebivalcev lačna, kot so nekoč vlade kritizirali s politične levice. Revščina je življenjsko in statistično mnogo bolj kompleksen pojav.

Pogled na revščino


Statistični urad vidi revščino na relativen način, tako da primerja, koliko ljudi si zaradi svojega dohodka ne more privoščiti načina življenja, ki je za družbo, v kateri živijo običajen. Pod to pa ne sodijo zgolj pomanjkanje hrane, obleke, obutve, pitne vode, zdravstvene oskrbe in osnovne izobrazbe, temveč tudi ustrezen dostop do komunikacijske tehnologije, študija, potovanj, družabnih dogodkov in druženja s sovrstniki.
Prag revščine v Sloveniji znaša 636 EUR in pod tem pragom živi 13,9% prebivalstva oziroma 268.000 ljudi.

Relativno revščino se izraža z odstotki, koliko ljudi živi v gospodinjstvih, ki imajo razpoložljivi mesečni dohodek nižji od stopnje tveganja revščine. Ta v Sloveniji znaša 636 EUR in pod tem pragom živi 13,9% prebivalstva oziroma 268.000 ljudi. V EU je ta stopnja znatno višja in znaša 17,3%. Slovenija je po tej stopnji primerljiva z Avstrijo (14,1%) in boljša od vseh ostalih sosed, tako od Madžarske (14,5%), Hrvaške (19,5%) in tudi Italije (20,6%), in skupno spada na 6. mesto med članicami EU.

Bolj zaskrbljujoč je podatek, da moramo Slovenci za to, da presežemo stopnjo tveganja revščine zaslužiti zelo malo, zgolj 636 EUR. Kar pomeni, da naša družba ni bogata in smo v povprečju revnejši od ostalih članic EU. To pa nas na dolgi rok postavlja v nezavidljiv položaj.


Dolgotrajna revščina


Še dve mesti slabša je slovenska uvrstitev na lestvici dolgotrajne revščine. 8,2% naših sodržavljanov že vsaj tri leta biva pod pragom stopnje tveganja revščine.

Zaslužki so tako majhni, da bi v zadnjih dvanajstih letih brez socialnih transferjev, pod pragom revščine živelo 24% Slovencev.



Ta podatek je obenem tudi najbolj zaskrbljujoč, ker je v teh ljudeh skritega veliko človeškega potenciala, ki bi lahko dvignil kvaliteto življenja v družbi. Tu so skandinavske in vzhodnoevropske države kot so Češka, Slovaška in Madžarska od Slovenije mnogo boljše.

Toda za navidez spodobno statistiko se skrivajo težave. Najprej ta, da smo kot država revni, tudi če prag tveganja revščine presegaš, saj kvaliteta življenja po finančni plati še vedno ni visoka. V primerjavi z državami zahodne Evrope so pri nas zaslužki majhni. V realnosti so tako nizki, da bi v zadnjih 12 letih brez socialnih transferjev (pokojnine niso vštete) pod pragom revščine živelo okrog  24 odstotkov ljudi (2005 25,9%; 2009 22,0%; 2013 25,3%; 2017 24,0%), s pokojninami vred pa 41,5% (2017).

KOMENTAR: Uredništvo
boj proti revscini
V Sloveniji ni volje za resne socialno-politične spremembe. Revščina za človeka ni dobra in prav je, da se jo odpravlja. Toda zdi se, da smo s stopnjo tveganja revščine, v primerjavi z ostalimi članicami EU zadovoljni. Oziroma tega na sistemski ravni resno ne problematiziramo.   V Sloveniji so leve stranke, ki so v dvajsetih letih vodile socialno politiko, uspele vzpostaviti veliko skupino ljudi, ki bi brez socialnih transferjev padli pod prag tveganja revščine. Čeprav za svoje preživetje delajo in to za plačo, ki jo država doplačuje, da doseže raven minimalne plače. Obenem pa te iste države niti malo ne zanima, da bi jim položaj, v katerem so se znašli, pomagali preseči tako, da bi v državi ustvarjali bolje plačana delovna mesta. Socialni transferji take vrste bi morali biti začasna premostitvena pomoč in ne trajna rešitev. Hkrati pa taka politika zagotavlja politično podporo v delu ljudstva, saj se bojijo morebitnega poslabšanja situacije. Tako na vidiku ni resnih gospodarsko-socialnih reform, ki bi trajnostno rešile zgrešene socialne politike preteklih desetletij.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike