Kako revni smo Slovenci? Statistika pravi eno, resničnost drugo.

Uredništvo
10

Statistični urad Republike Slovenije je pred mednarodnim dnevom boja proti revščini objavil podatke o stopnji tveganja revščine v Sloveniji in v ostalih članicah EU. Iz podatkov izhaja, da pri nas pod pragom tveganja revščine približno vsak osmi prebivalec, medtem ko je v EU tej izpostavljen vsak šesti prebivalec.

Ti podatki seveda ne pomenijo, da je pri nas ena osmina prebivalcev lačna, kot so nekoč vlade kritizirali s politične levice. Revščina je življenjsko in statistično mnogo bolj kompleksen pojav.

Pogled na revščino

Statistični urad vidi revščino na relativen način, tako da primerja, koliko ljudi si zaradi svojega dohodka ne more privoščiti načina življenja, ki je za družbo, v kateri živijo običajen. Pod to pa ne sodijo zgolj pomanjkanje hrane, obleke, obutve, pitne vode, zdravstvene oskrbe in osnovne izobrazbe, temveč tudi ustrezen dostop do komunikacijske tehnologije, študija, potovanj, družabnih dogodkov in druženja s sovrstniki.

Prag revščine v Sloveniji znaša 636 EUR in pod tem pragom živi 13,9% prebivalstva oziroma 268.000 ljudi.

Relativno revščino se izraža z odstotki, koliko ljudi živi v gospodinjstvih, ki imajo razpoložljivi mesečni dohodek nižji od stopnje tveganja revščine. Ta v Sloveniji znaša 636 EUR in pod tem pragom živi 13,9% prebivalstva oziroma 268.000 ljudi. V EU je ta stopnja znatno višja in znaša 17,3%. Slovenija je po tej stopnji primerljiva z Avstrijo (14,1%) in boljša od vseh ostalih sosed, tako od Madžarske (14,5%), Hrvaške (19,5%) in tudi Italije (20,6%), in skupno spada na 6. mesto med članicami EU.

Bolj zaskrbljujoč je podatek, da moramo Slovenci za to, da presežemo stopnjo tveganja revščine zaslužiti zelo malo, zgolj 636 EUR. Kar pomeni, da naša družba ni bogata in smo v povprečju revnejši od ostalih članic EU. To pa nas na dolgi rok postavlja v nezavidljiv položaj.

Dolgotrajna revščina

Še dve mesti slabša je slovenska uvrstitev na lestvici dolgotrajne revščine. 8,2% naših sodržavljanov že vsaj tri leta biva pod pragom stopnje tveganja revščine.

Zaslužki so tako majhni, da bi v zadnjih dvanajstih letih brez socialnih transferjev, pod pragom revščine živelo 24% Slovencev.

Ta podatek je obenem tudi najbolj zaskrbljujoč, ker je v teh ljudeh skritega veliko človeškega potenciala, ki bi lahko dvignil kvaliteto življenja v družbi. Tu so skandinavske in vzhodnoevropske države kot so Češka, Slovaška in Madžarska od Slovenije mnogo boljše.

Toda za navidez spodobno statistiko se skrivajo težave. Najprej ta, da smo kot država revni, tudi če prag tveganja revščine presegaš, saj kvaliteta življenja po finančni plati še vedno ni visoka. V primerjavi z državami zahodne Evrope so pri nas zaslužki majhni. V realnosti so tako nizki, da bi v zadnjih 12 letih brez socialnih transferjev (pokojnine niso vštete) pod pragom revščine živelo okrog  24 odstotkov ljudi (2005 25,9%; 2009 22,0%; 2013 25,3%; 2017 24,0%), s pokojninami vred pa 41,5% (2017).

Ni volje za spremembe
V Sloveniji ni volje za resne socialno-politične spremembe. Revščina za človeka ni dobra in prav je, da se jo odpravlja. Toda zdi se, da smo s stopnjo tveganja revščine, v primerjavi z ostalimi članicami EU zadovoljni. Oziroma tega na sistemski ravni resno ne problematiziramo.

 

V Sloveniji so leve stranke, ki so v dvajsetih letih vodile socialno politiko, uspele vzpostaviti veliko skupino ljudi, ki bi brez socialnih transferjev padli pod prag tveganja revščine. Čeprav za svoje preživetje delajo in to za plačo, ki jo država doplačuje, da doseže raven minimalne plače. Obenem pa te iste države niti malo ne zanima, da bi jim položaj, v katerem so se znašli, pomagali preseči tako, da bi v državi ustvarjali bolje plačana delovna mesta.

Socialni transferji take vrste bi morali biti začasna premostitvena pomoč in ne trajna rešitev. Hkrati pa taka politika zagotavlja politično podporo v delu ljudstva, saj se bojijo morebitnega poslabšanja situacije. Tako na vidiku ni resnih gospodarsko-socialnih reform, ki bi trajnostno rešile zgrešene socialne politike preteklih desetletij.

10 KOMENTARJI

  1. Statistika v Sloveniji odpove.
    Zajema le uradno stanje, Slovenci pa smo se navadili živeti dvojno življenje. Eno nam narekuje država, sicer pa živimo svoje, privatno življenje, ki ga statistika ne zmore zajeti.
    Statistika zajema delo, osem ur šihta. Povprečni Slovenec dela po dva šihta., ali fuša, ali pa dela doma, na kmetiji, ali pa v svoji delavnici. Torej dva šihta prineseta dve plači in ne eno. To omogoča popolnoma drugačen standard, kot ga kaže statistika.
    Neregistrirana kmetijska proizvodnja je skoraj enaka registrirani, zato Slovenci pojemo in popijemo več, kot prikazujejo statistike.
    Podobno je pri stanovanjih. Podobno je še marsikje drugje, kjer statistika ne zmore beležiti dejansko stanje, ki je prikrito.
    Z uvrstitvijo teh rezultatov bi Slovenija bila še mnogo boljša na statističnih tabeah.
    Žal pa je potrebno ugotoviti še to, da opravljanje dveh šihtov ima kvarne posledice za družbeno življnje.
    Ljudje vidijo pred vsem individualne cilje, mngo manj pa jih zanima , kaj se dogaja z državo, z družbo.
    To pa je katastrofa, saj nam država dobesedno izginja in nikogar to posebej ne zanima.
    Poglejmo si samo koga volimo, kdo nam vlada in kakšen ugled ima Slovenija v tujini.
    Vse, kar je odlično v Sloveniji, je plod posameznikov in ne plod države, državnih inštitucij.
    Tudi evropski prvaki v košarki so postali športniki, ki so se bolj ali manj privatno organizirali in mimo uradne košarkarske zveze izborili mesto prvakov. Poglejmo si žalost sedaj, ko skorajda enako ekipo upravja država.
    Poglejmo si samo vrsto odličnih strokovnjakov v svetu, ki so ambasadorji Sloveije in jih primerjajmo z zunanjim ministrm ali predsednikom vlade, ki na uradni ravni zastopajo Slovenijo.
    Žal Slovenci ne znamo upravljati države, ali pa država ne zna upravljati nas.

  2. Do izteka mandata aktualne šest članske koalicije in vlade bo še huje.

    Socialni mir bodo še naprej kupovali s prekomernim zadolževanjem.

    Sicer so pa tej ljudski oblasti bolj nevarni tisti, ki imajo vsega preveč, kot oni, ki živijo v revščini.

    To je rezultat 73 letnega poneumljanja revežev.

      • Pameten pa nisi, kar dokazujes s svojimi nebuloznimi blogi. Daj, poskusi vsaj enkrat prebrati kolumno g. Rada Pezdirja. Recimo, tole zadnjo v Reporterju. Najbolj noro pri vas, levih Butalcih pa je, da se nocete zavedati aksioma, da bodo vasi otroci revezi na racun vasega podpiranja zemlaricev, kucanov, cistokrvnih mesancev, jamnikov, sarcev, cerarjev, …Vasi otroci!

  3. Einstein je imel prav, vse je relativno! Poznamo na tisoce “kmetov “, ki prejemajo kmecko penzijo, a so super bogati! Poznamo na stotisoce delavcev, ki jih delodajalci placujejo “pol na roko, pol na TRR “! Poznamo na tisoce “politikov”, ki sluzijo offahore! Najbolj ranljiv pri nas je srednji sloj, ki res zivi posteno. Najbolj nagnusen pa je presstitutski sloj, ki laze, zavaja in bluzi.

  4. Dober prvi komentar. Po mojem je tako, da masovne hude revščine, kot bi nas želele prepričati oddaje ala Preverjeno itd. v Sloveniji ni. Veliko ljudi ima dejansko postranski zaslužek na črno. Je tudi veliko ljudi iz srednjega sloja, ki je med krizo okrepilo premoženje in so sedaj višji srednji sloj. Veliko je recimo pol-kmetov in kmetov, ki imajo zraven še podjetja, ki se ukvarjajo z lesarstvom, gozdarstvom, obrtništvom recimo. In ti dobro živijo in takih ljudi ni malo. Kar nekaj je ljudi srednjega sloja, ki je kapital pridobilo v kripto-mrzlici in so ga pravočasno pretopili v druge naložbe.
    Potem imaš kar nekaj ljudi, ki so delež nižjega sloja ampak s socialnimi dokladami krepko izboljšajo svoj položaj itd. Doklade seveda izrabijo tudi premožnejši.
    En obsežen sloj, ki je nasrkal med krizo je nižji srednji, ki nima premoženjskih zaslomb in ga politike potiskajo v nižji sloj. Potem del delavskega sloja, ki so ljudje, ki so neoperativni in nesposobni nekega urejenega finančnega preživetja. Tu so skupine, ki se kažejo v statistikah, drugače pa so statistike zavajujoče.
    Če bi bila tako huda revščina po vsej državi, kot se govori in piše od leta 2008, potem bi bila tudi politično-socialna situacija bistveno bolj napeta zadnjih 10 let.

  5. V Sloveniji vpijejo, da ni medicinskih sester? Kako? Na borzi jih je cca 700! Ko jih hočejo zaposliti, pa so sami izgovori, bolezni itd. Zakaj? Ja smešno, dobijo tisto kar dobijo od države, pa hajdi na delo v Avstrijo! Operirajo s podatki, kako so uboge, kako ni dela itd! Pa to sploh ni res. DELAJO, ampak za svoj žep, država pa jim daje za bencin. Pa kategorija natakarjev. Letos bi jih potrebovali vsaj 800. Ker tisti, ki so na borzi, NOČEJO DELATI, zato tovrstno delovno silo, , uvažamo! Naši turistični delavci pa gas in na delo v Avstrijo ali v tujino. Kdo je tukaj ubogi! Država, ki podpira kvazi lenuhe. Socialni transferji JA – delo NE. Pa to je samo kaplica v morje, kam vse ponikne državni denar. Da ne govorimo o ljudeh, migrantih, ki prihajajo k nam. S figov in denarjem v žepu, in v popolno oskrbo v naši državi, o kateri pa 20 % ljudi NE MORE NITI SANJATI. To pomeni, koruptivnost in odprtost za ljudi, ki si jih NIHČE NE ŽELI, ker pa je Merklca ukazala, da jih moramo imeti, jih imamo, ampak zakaj bolje skrbimo za nje, kot za svoje ljudi, ki delajo za minimalca? Tisti, ki se otepajo dela na borzi, tako kot je povedal Jelinčič, jih je vsaj 40.000, ki bi lahko delali, PA NOČEJO, ker ni nad temi sredstvi nobenega nadzora. Da pa je veliko upokojencev, ki komaj živijo in zmorejo stroške stanovanj in prevelikih hiš, ki so jih zgradili pred pol stoletja, pa nobenega ne skrbi. Zakaj? Preprosto, ker niso glasni, ker potrpijo, tako, kot so vso življenje, v upanju, da bo bolje. No, za češnjo na torti lenobnosti, pa še levica, ki podpira te transferje za vedno, ker je v bodočnosti to njihova volilna baza. Tako kot je povedala angleška železna lady: SOCIALA TRAJA TAKO DOLGO, DOKLER JE ŠE KAJ TUJEGA DENARJA. Kaj pa potem?

    • Poln kufer: “Tako kot je povedala angleška železna lady: SOCIALA TRAJA TAKO DOLGO, DOKLER JE ŠE KAJ TUJEGA DENARJA. Kaj pa potem?” Citat je napačen, pravilno se glasi: “The problem with socialism is that you eventually run out of other people’s money.” Torej socializem, ne sociala.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime