Kako prepoznati avtoritarno državo. Kako avtoritarna je Slovenija?

Danes skoraj nobena od držav ne vidi rada, da jo smatrajo za avtoritarno. Če je še pred desetletji bilo držav brez svobodnih volitev veliko, se njihovo število danes dramatično zmanjšuje. Po letu 1990 v Evropi tako rekoč ni države, ki ne bi poznala volitev, na katerih lahko sodelujejo vsi njeni polnoletni državljani, po sistemu en človek en glas. Še na začetku osemdesetih se je to zdela popolna utopija. Nekdanje vzhodnoevropske države, tudi Jugoslavija, poštenih in svobodnih volitev niti približno niso poznale. Kljub številnim demokratičnim besedam v njihovih imenih. Vsakršna opozicija v njih je bila preganjana in zatrta.


Danes stvari ne potekajo več tako. Vse evropske države poznajo bolj ali manj demokratične volitve. Toda, ali to pomeni, da so tudi v resnici vse demokratične? Seveda ne, demokracija obsega bistveno več kot zgolj svobodne volitve. Je namreč tudi vladavina avtonomnih institucij, ki jih je potrebno spoštovati, obenem pa mora omogočati, da se v državi tudi dejansko lahko zgodi sprememba oblasti. To je potrebno in nujno. Toda na tem izpitu se zadeve v Evropi močno zapletejo. Hitro lahko opazimo, da do teh ponekod ne prihaja, tudi takrat, ko so vladajoče stranke popolnoma prepredene s korupcijo. Zakaj jih volivci torej ne zamenjajo?
S tem je za nekoga, ki ni drezal v prepovedane teme in se brigal predvsem zase, sistem naredil precej prijeten.

Na začetku konec petdesetih let prejšnjega stoletja je jugoslovanski predsednik Tito ugotovil, da s terorjem ni mogoče vladati. Kljub temeljitemu čiščenju, pravih in namišljenih sovražnikov, s pomočjo povojnih pobojev in montiranih procesov je teh ostalo obilo. Zato je sistem spremenil. Ta je postal manj nasilen in dopuščal vsaj navidezen pluralizem. Pričelo se je uveljavljanje samoupravljanja. Obenem je režim začel razdeljevati sredstva ugodja. S tem je za nekoga, ki ni drezal v prepovedane teme in se brigal predvsem zase, sistem naredil precej prijeten.

Globoko v sebi pa se režim seveda ni spremenil. Še vedno je bil sposoben pokazati enako podel obraz, kot ga je pri obsodbah preveč pokončnih duhovnikov ali kritičnih intelektualcev. Prav tistih, ki so se najbolj pogumno upirali fašizmu. A tega kasneje odkrito praviloma ni več počel, saj mu to ni bilo potrebno. Nič ne otopi človeka bolj kot navidezno ugodje.
Zato so iznašle najrazličnejše tehnike, kako se na oblasti obdržati, in pri tem kazati čim bolj demokratičen obraz.

S padcem komunizma se je enopartijski sistem poslovil. A takrat se vladajoče strukture niso prav rade poslovile od oblasti. Sladkosti obvladovanja družbe in finančnih tokov so bile prevelike. Zato so iznašle najrazličnejše tehnike, kako se na oblasti obdržati, in pri tem kazati čim bolj demokratičen obraz. Zlasti so bile pri tem uspešne v tistih državah, ki niso izvedle lustracije.

Oblast je sicer marsikje še vedno ostala precej groba, takšen primer je Putinova Rusija. Povsem nemogoče je, da bi oblast prevzel kdorkoli izven Putinovega kroga. Če pa že poizkuša, je bodisi umorjen v sumljivih okoliščinah, bodisi se znajde v težavah s pravosodnim sistemom, ki ga prej ali slej strpa v zapor. Pri tem izjem ni, aretacije in medijsko sramotenje opozicijskih voditeljev so stalnica. V osrednjih medijih o vladajočih zlepa ne najdemo nič kritičnega ali slabega.

Bolj proti zahodu so prakse bolj nežne. Opozicijski voditelji se v sodnih postopkih ne znajdejo tako pogosto. V zaporu ni praktično nihče. Obstaja množica najrazličnejših medijev, tudi alternativnih, zato lahko angažiran bralec v njih prebere tudi marsikaj kritičnega do oblasti. Toda osrednji časopisi in televizijske hiše so vladi bolj ali manj odkrito naklonjene, s tem pa lahko učinkovito upravljajo javno mnenje. Včasih izgledajo celo pluralni, a se za do vladajočih kritičnimi vsebinami najpogosteje skrivajo zgolj frakcijski boji. Ko so interesi zadovoljeni, se diskreditacija hitro zaključi. Včasih so politične stranke celo pripravljene na to, da izgubijo volitve. Nikoli pa ne predajo rade ključnih gospodarskih in nadzornih vzvodov upravljanja države.

Poleg medijev svojo oblast zadržujejo s podrejanjem od politike neodvisnih institucij. Svoj vpliv tako kot v medijih, ohranjajo tudi v zdravstvu in šolstvu. Odsluženi politični kadri se selijo na visoke položaje na univerzah in v gospodarstvu, ko je potreba, pa se hitro vračajo nazaj v politiko.

Nadzorne institucije so v njih brezzobi tiger. Neposlušni se morajo hitro posloviti z nadzornih položajev. Kjer pa to ne gre, na primer na ustavnem sodišču, se njegove odločitve, če je to politično oportuno, ne spoštujejo. Za to je lahko učbeniški primer tudi slovenska zgodba o financiranju zasebnih šol.
Največkrat so za tem skrite različne davčne in socialne ugodnosti, ki imajo namen povečati število volilnih glasov.

Zlasti pa je ključen element ohranjanja na oblasti podkupovanje volivcev. Največkrat so za tem skrite različne davčne in socialne ugodnosti, ki imajo namen povečati število volilnih glasov. Zlasti do kulturnikov, zaposlenih v javnem sektorju, ali celo brezposelnih. V teh skupinah pred volitvami potem vzbujajo strah pred negativnimi spremembami. Pogosto se dogaja, da jim s svojimi ukrepi pravzaprav onemogočajo, da bi se postavili na svoje noge. A to jih kaj veliko ne zanima, edini cilj je na volitvah pridobiti ustrezno število glasov.

Kako se na testu odreže Slovenija


Pozornemu bralcu seveda ne bo težava najti vzporednic slovensko stvarnostjo. Ignoranca odločitev ustavnega sodišča, podkupovanje volivcev s socialnimi ugodnostmi, ki so nepotrebne, blatenje predstavnikov konkurenčnih političnih opcij, zlorabe pri finančnih sredstvih za potrebe političnih strank so dobro vidne in pogoste. Podrobnih primerov ne bi navajal. A praznik države je dober čas za opomin, da tudi v mednarodni skupnosti vedo, da se Slovenija še vedno uvršča med države s pomanjkljivo demokracijo. Skrajni čas je, da se o tem nehamo slepiti.

Drugo vprašanje pa je, koliko nas to tudi dejansko moti. Da so takšni režimi za nas pravzaprav sprejemljivi, lahko dokazujejo tudi naše počitniške destinacije. Med temi je tako na primer tudi precej avtoritarna Kuba. Očitno nas precej represivno politično okolje pri našem uživanju v tujini pretirano ne moti, kajti tuje države imajo marsikdaj povsem druge favorite.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30