Kako predsedniške kandidatke gledajo na politično realnost in spore na desnici? (video)

POSLUŠAJ ČLANEK
Predsedniške kandidatke desno-sredinskih političnih strank imajo različne poglede na trenutno razmerje sil na slovenski desnici.

Načelno se sicer vse strinjajo, da je potrebno sodelovati in se prilagajati, a se pri njihovih pogledih na politično situacijo poznajo aktualna nesoglasja med strankami.

Danes smo pod drobnogled vzeli mnenja štirih konservativnih predsedniških kandidatk z Domovininega predvolilnega soočenja o trenutni politični situaciji v Sloveniji, še posebej kar se tiče desnice.

Insert z dela soočenja o sodelovanju na političnem (strankarskem) področju:




Kje so vzroki za slab položaj desnice v Sloveniji?


Na vprašanje, zakaj je zastopanost desnice v slovenskem državnem zboru padla z okoli polovice na okoli tretjino, smo dobili kar nekaj zanimivih odgovorov.

Ljudmila Novak (NSi) je uvodoma poudarila, da jo veseli, da se glas krščanskih demokratov krepi in da v NSi skušajo v DZ sodelovati z desnico ter tudi levico. Da je prišlo do razhajanj na desnici, pa so po njenem mnenju kriva določena podtikanja, namerna uničevanja in nepošteni odnosi, ki škodijo ugledu desnice.

Angelca Likovič (Za otroke) se je tej ugotovitvi pridružila, rekoč, da je levica vesela sporov na desnici. Poudarila je, da si na prihodnjih parlamentarnih volitvah želi vstopa njene stranke ter SLS v DZ, da bi skupaj oblikovali močno desnico, ki jo Slovenija potrebuje.

Suzana Lara Krause (SLS) je izrazila mnenje, da je pomemben vzrok za upad desne sredine v zgodovinskem procesu prenosa socialnega skrbstva z družine na državo. Tudi ona meni, da Slovenija potrebuje močno desnico in verjame v njen uspeh.

Romana Tomc (SDS) je spomnila, da je trenutno razmerje moči v DZ seveda odraz zadnjih volitev, pred katerimi so voditelja njene stranke s spretnimi manevri izključili iz predvolilne tekme. Povedala je tudi, da si v SDS želijo sodelovati z vsemi desnimi strankami in da upa v preseganje zamer posameznikov.

Kako bi zastavile politiko, če bi bile vse predsednice svojih strank?


Sledilo je vprašanje, kako bi predsedniške kandidatke oblikovale politiko svojih strank, če bi bile izvoljene za predsednico stranke in če bi vse 4 stranke na naslednjih volitvah prišle v DZ.

Angelca Likovič meni, da bi bilo v tem primeru veliko stvari drugačnih. Po njenem mnenju bi bilo dobro, da bi ženske zasedle več vodilnih mest v družbi, saj bi se lahko dogovorile več kot moški. Obenem pa pravi tudi, da so na desnici trenutno dobri liderji.

Suzana Lara Krause, ki je tudi predsednica Ženske zveze SLS, je prepričana, da bi se vse štiri znale hitro dogovoriti in poiskati kompromis, saj se tudi za kamerami dobro razumejo.

Romana Tomc pravi, da ne vidi ovir za sodelovanje, tudi pri trenutnih voditeljih strank, ter da so k sodelovanju z njeno stranko vabljeni vsi.

Ljudmila Novak pa je razložila, da ne bi imela nobenih pomislekov o sodelovanju z SDS, če bi bila njena predsednica Romana Tomc, trenutno pa jih ima, saj se zavzema za pošteno, konstruktivno in povezovalno politiko, ki ne izključuje tekmecev, ampak navdušuje ljudi. Po njenem mnenju desnica ne more računati na zmago, dokler imajo ljudje odpor do določenih oseb in načina delovanja.

Kako je Angelca Likovič s krščanskim prepričanjem uspela biti ravnateljica in ali bi SDS bila močnejša z bolj vključujočim pristopom?


Voditelj soočenja Tino Mamić je nato vsaki kandidatki zastavil še posebno vprašanje, od katerih sta še posebej izstopali dve.

Angelco Likovič je povprašal, kako je s svojo javno znano krščansko opredelitvijo uspela toliko let biti ravnateljica ter šolska inšpektorica v prejšnjem sistemu. Likovičeva je razložila, da se je pred prevzemom mesta inšpektorice včlanila v partijo, čeravno so jo neradi sprejeli. Po 4 letih je nato iz te službe odšla, izstopila iz KP in odšla na Delavsko univerzo.

Romani Tomc je zastavil vprašanje, ali bi bila njena stranka v slovenski politiki uspešnejša, če bi stremela k bolj povezovalni politiki. Tomčeva pravi, da prisega na spoštovanje in sodelovanje ter ne vidi rada, kako se v slovenskem prostoru poglabljajo delitve in izključevanje, sploh ker v Evropskem parlamentu temu ni tako. Poudarja, da ne smemo trditi, da v lastni stranki ni napak ali prostora za izboljšave.



Celoten video soočenja si oglejte spodaj:

https://www.domovina.je/video-soocenje-pokra-dam-konservativnih-kandidatk-za-predsednico-republike/

KOMENTAR: Uredništvo
Če bi one vodile desno-sredinski blok, bi ta bil močnejši
Kakšna bi bila politika desno-sredinskih strank, če bi vsaka svojo vodile vse štiri predsedniške kandidatke? Hipotetično vprašanje, ki pa, tako iz njihovih odgovorov kot poznavanja osebnostnih lastnosti in njihove narave, ponuja nekatere odgovore. Zagotovo situacija s štirimi damami na čelu desne-sredine za blok ne bi bila slabša kot sedaj, saj je to že skorajda težko. Največjo spremembo bi pomenila povezovalnost Romane Tomc, ki je v tej predsedniški kampanji pokazala, da ima vse, kar je potrebno, za predsednico - tudi stranke SDS. Kot vidimo iz njenih odgovorov zna biti tudi samokritična ter priznati napake v lastnih vrstah. Z njo na čelu tudi Ljudmila Novak ne bi imela pravega razloga za konfliktno stanje s sorodno pomladno stranko in predstavljamo si lahko, da bi SDS in NSi pod njunim vodstvom tvorile podobno močan pomladni blok, kot sta ga v času Koalicije Slovenija, le da z enakopravnejšim medsebojnim odnosom. Veliko vprašanje pa je, če bi se jima na parlamentarni ravni lahko pridružili stranki SLS in Za otroke, pod vodstvom preostalih dveh. Morda sicer nedeljske volitve prinesejo kakšno presenečenje, a realneje je ugotoviti, da ljudje tako v Angelci Likovič kot Suzani Lari Krause niso prepoznali voditeljskega potenciala in to bi se nedvomno odražalo tudi v strankarski politiki. Zagotovo bi vse štiri dame na parlamentarnem ali vladnem parketu zelo dobro sodelovale, če bi imele to možnost, a najbrž zadnji dve svoji stranki ne bi popeljali preko parlamentarnega pragu.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike