Kako papež Frančišek spreminja Katoliško cerkev

Privzeta profilna slika
Aljoša Vodopivec

POSLUŠAJ ČLANEK

Minulo soboto je papež Frančišek na javnem konzistoriju podelil kardinalske nazive sedemnajstim novim kardinalom, od tega štirim starejšim od 80 let.

Pogled na imena novih »princev Cerkve« nam pokaže, da se je papež odločil za odmik od klasične evropocentričnosti Cerkve, saj bo Stara celina v tem konzistoriju dobila samo dva nova kardinala. V imenovanjih moramo iskati simbolni ključ, s katerim papež ponovno poudarja bivanjske periferije sodobnega človeka in krščanstva. Beseda »periferija«, obrobje, je v številnih pogledih središčni termin tega pontifikata.

Kardinali iz tretjega sveta


Kardinalski klobuki so v soboto šli na glave škofov in nadškofov v Srednjeafriški republiki, v Braziliji, v Bangladešu, v Venezueli, Mehiki ... države, ki na geopolitični šahovnici velikih finančnih ali vojaških interesov nimajo posebne teže, jo imajo pa v očeh sedanjega svetega očeta. Med tokratnimi kardinali najdemo tudi Italijana, Španca in tri Američane.

Pri izbiri kardinalov je papež ponovno pokazal na svojo veliko tenkočutnost do razvojno najbolj obrobnih dežel sveta. Tukaj ne igrajo posebne vloge klasične razdalje, ki jih merimo v kilometrih, saj papež Frančišek v ospredje postavlja druge kategorije.

S tem početjem naslednik apostola Petra nadaljuje svojo počasno, skoraj neopazno, a vztrajno reformo Cerkve. Nobene vidne revolucije ali spektalurane izjave, ki bi obnemela svet. Nobenih pretresljivih nenadnih novosti. Kaj se torej dogaja? Se sploh kaj dogaja?

Cerkvena evolucija


Cerkev se je v zadnjih desetih letih močno spremenila. Od Janeza Pavla II. do danes so se zgodili veliki premiki in sedanji papež uresničuje tiste vizionarske besede pokojnega milanskega kardinala Martinija, njegova jezuitskega sobrata, ki je dejal, da Cerkev tli pod kupom pepela, starega tristo let.

To je papež, ki vlada. In to se lahko opazi. Preko sinod, popravkov v pravnih dokumentih, nagovorov, reorganizacije rimske kurije, krajevnih Cerkva ... Cerkev razvija kot naravni organizem, da bo resnično »katoliška«: vse obsegajoča, univerzalna.

Njegova preobrazba se izogiba šok terapiji, saj gre za postopne spremembe, ki se bodo poznale tudi v naslednjih letih in desetletjih. Prvi jezuitski papež se je na osebni in tudi na »profesionalni« ravni odpovedal vsakemu blišču in prestižu ter s tem spravil celotno Cerkev na "dieto".

Izbor novih kardinalov to odseva v polni meri. Med njimi ni takih, ki bi veljali za »teološke zvezde« ali bi izhajali iz močnih katoliških držav ali mest, ki so imela kardinalski klobuk za samoumeven.
Papež Frančišek je v svojem (še) kratkem pontifikatu imenoval skupaj 56 kardinalov, 44 od teh ima v primeru konklava volilno pravico. Ta izbira bi se pri morebitnih volitvah novega papeža že poznala ali pa vsaj nagnila tehtnico v določeno smer.

Od Evrope v svet


Papež Frančišek je v svojem (še) kratkem pontifikatu imenoval skupaj 56 kardinalov, 44 od teh ima v primeru konklava volilno pravico. Ta izbira bi se pri morebitnih volitvah novega papeža že poznala ali pa vsaj nagnila tehtnico v določeno smer.

Na drugi strani se geopolitika Cerkve odmika od Evrope in se spogleduje s svetom. Kardinalski kolegij tako postaja vse bolj globalen. Od trenutno 121 kardinalov elektorjev je 54 Evropejcev (44 %), medtem ko je bilo ob izvolitvi sedanjega papeža leta 2013 to ratmerje 60 Evropejcev na 115 volivcev (52 %). Leta 1978, na konklavu ki je izvolil Janeza Pavla II., pa je glasovalo 82 Evropejcev na 111 volivcev (74 %).

Upamo, da bo papežu Frančišku dano še kakšno leto vladanja, zato lahko pričakujemo, da bo imenoval še nekaj novih kardinalov in tako s počasnimi premiki spremenil nadaljnjo podobo Cerkve.

Papež, ki so ga kardinali šli iskat na »konec sveta«, ponuja drugačen pogled na krščanstvo in temu skuša privaditi tudi nas.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30