Kako bi opozicija reševala migrantsko krizo

POSLUŠAJ ČLANEK
V času, ko se balkanska migrantska pot vse bolj zapira, kar povzroča humanitarno krizo v Grčiji, se v Sloveniji bojimo, da bi postali žep za migrante.

Oprto ostaja vprašanje o številu prosilcev za azil, ki jih v prihodnje lahko pričakujemo v Sloveniji ter tudi koliko beguncev bomo morali sprejeti glede na evropske kvote, ki jih bo EU prerazporedila med države članice.

O teh okoliščinah smo podrobneje pisali v uvodu prispevka, v katerem je svoje poglede na reševanje migrantske krize predstavil dr. Bojan Dobovšek.

Tokrat nadaljujemo s predstavljanjem stališč strank, ki so bila na naša konkretna vprašanja pripravljena kar se da konkretno odgovoriti.

Političnim strankam smo poslali naslednja vprašanja:


1. Ali se strinjate s sistemom prerazporeditve begunskega bremena med vse države članice EU, ki ga želi uveljaviti Nemčija?

2.  Koliko beguncev oz. prosilcev za azil naj v okviru evropskega solidarnostnega mehanizma in mednarodnih pogodb sprejme Slovenija?

3. Na kakšen način bi vi pristopili k nastanitvi prosilcev za azil?

4. Kakšno je vaše stališče do papeževih pogledov na begunsko problematiko?

SLS: Solidarnost ni naš problem


"Solidarnost je brezpogojna, drugače je lažna. Humanitarnih politik po našem mnenju ni mogoče načrtovati na podlagi javnomnenjskih anket," menijo v Zavezništvu AB in dodajajo, da "v družbah, ki spoštujejo človekove pravice, temeljijo na solidarnosti in državi blaginje za vsakogar, to ne bi smelo predstavljati nobenih ovir."

Nasprotno menijo v SLS, saj po njihovem mnenju Slovenija ni tista, ki je vabila migrante v Evropo in tako tudi ni potrebno, da se ukvarja z nemškim bremenom njihove razporeditve. "Ne strinjamo se s tem sistemom. Tudi zato, ker bodo prosilci za azil, ki imajo za svoj cilj Nemčijo, ob prerazporeditvi postali varnostno tveganje za države, v katere bodo razporejeni," pravijo v tej zunajparlamentarni stranki.

V NSi so skeptični do tega, da bo do razporeditev sploh prišlo, saj jih noben dogovor ne uresničuje. "Glede na dejstvo, da je med prebežniki mnogo več ekonomskih migrantov, bi morala EU najprej skupno odgovoriti na to problematiko, " so v opozicijski stranki izpostavili problem migrantskih prihodov v Evropo.

NSI: sprejemljiva številka beguncev: 5000, ZaAB s praznimi frazami


V ZaAB pravijo, da je nastanitev beguncev odvisna od številnih dejavnikov. Zaradi tega bi morala država pripraviti različne scenarije.

Veliko bolj konkretni so v Novi Sloveniji, ki zgornjo mejo sprejetih migrantov postavljajo na 5000. Obenem opozarjajo na "problematično" ureditev statusa prosilca za azil v Sloveniji. Ta namreč poleg združitve z družino predvideva tudi združitev z drugim sorodnikom prosilca, če je ta v bistvenem podobna primarni družini. "Ob upoštevanju te pravice bi se namreč številka 5000 podvojila ali potrojila," pravijo v NSi.

"Smo proti temu, da se prosilce za azil pošilja v države, kamor nočejo iti. Zato ne moremo odgovoriti na to vprašanje," pa pravijo v SLS in zahtevajo zaostritev azilne zakonodaje pri nas. Za azil bi tako lahko zaprosili samo resnični begunci, ki ne bi predstavljali varnostnega tveganja za slovensko družbo.

Nastanitve: brez konkretnih odgovorov in rešitev


Največ težav so politične stranke imele s konkretnim vprašanjem o nastanitvi 5000 ljudi. Povprašali smo jih tudi, kakšen naj bi bil tip centrov in njihova lokacija.


V Zavezništvu AB niso želeli biti konkretni, pravijo da je treba le pripraviti različne scenarije.

Tudi v Novi Sloveniji so se konkretnemu odgovoru kljub več pozivom izognili, poudarili pa so, da pri oskrbi migrantov ne smemo za dobrine prikrajšati svojih ljudi.

Še največ na temo nastanitve migrantov so povedali v SLS. Pravijo da mora Vlada narediti vse, da do tega ne pride. "Nastanitev teh ljudi lahko poteka le v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi, ne pa kot sedaj, ko celo župani občin o namerah vlade izvejo le iz medijev. Večjih skupin ljudi se vsekakor ne sme nameščati v manjše lokalne skupnosti, ki tega ne bi prenesle," še dodajajo.


Iz odgovorov je lepo razvidno, da so politične stranke kritične do vlade obenem pa, kot kaže, nimajo pripravljenih rešitev za nastanitve migrantov.

Stališča strank o papeževem odnosu do beguncev


Politične stranke smo za konec povprašali tudi o stališčih do pogledov papeža Frančiška na begunsko problematiko. Pred kratkim je namreč vse katoliške župnije pozval, naj sprejmejo vsaj eno begunsko družino, pretendenta za predsedniško nominacijo v ZDA, Donalda Trumpa, pa je posredno okrcal, češ da ni kristjan, ker razmišlja o gradnji zidov in ne postavljanju mostov.

"Tudi mi smo prepričani, da samo gradnja zidov ne bo rešila begunske krize," pravijo v ZaAB in poudarjajo, da moramo probleme EU skupno reševati v državah izvora, predvsem pa ne izgubljati časa. "Že dve leti je od začetka problema v Italiji, rešitve pa ni na vidiku" dodajajo.

"Papež Frančišek v skladu s svojim poslanstvom in poslanstvom Cerkve seveda zagovarja strpnost, solidarnost in pomoč sočloveku, kadar jo ta res potrebuje. To zagovarjamo tudi v Novi Sloveniji," pravijo krščanski demokrati ter poudarjajo, da ne sme biti dvoma o pomoči beguncem. Izpostavljajo pa, da je ta kriza predvsem migrantska: "V papeževem primeru begunskih družin pa moramo graditi mostove."

V SLS so bili pri tem vprašanju kratki in jedrnati: "O tem, ali bo kogarkoli sprejel v svoj dom, odloča vsak posameznik sam."

Vprašanja smo naslovili tudi na največjo opozicijsko stranko SDS, a nam kljub večkratni prošnji na konkretna vprašanja niso želeli odgovoriti.

Njihova služba za odnose z javnostjo je poslala le spletne povezave do različnih stališč SDS glede migrantske krize in nekaj natipkanih strankarskih govorov, iz katerih pa se odgovorov na naša konkretna vprašanja ni dalo razbrati.

Našo pošto so ignorirali tudi pri Združeni levici




KOMENTAR: Uredništvo
Pri kritiziranju ravnanja vlade ne zmanjka besed, pri rešitvah pa ...
V minulih dneh in tednih smo s strani opozicijskih politikov lahko poslušali številne kritike vladnega pristopa k reševanju migrantske situacije, a razen ponavljajočih splošnih fraz o zaprtju meja ter izločanju ekonomskih migrantov konkretnih rešitev ni bilo zaslediti. Zato smo na stranke naslovili konkretna vprašanja o situaciji, v kateri se bo Slovenija slej kot prej znašla in se ji zaradi vpetosti v odločitve na globalni ravni ne da izogniti. Vsaj nekaj tisoč ljudi, prosilcev za azil, bo namreč država zagotovo morala nastaniti, tudi če bi upoštevali vse splošne opozicijske predloge. A nad odgovori smo ostali bolj ali manj razočarani. V svojih trdih stališčih do migrantov in beguncev je še najbolj jasna izvenparlamentarna SLS, ki pa se je vseeno izognila vprašanju o številu sprejetih migrantov. Tu je najbolj konkretna NSi, ki navaja število 5000. Težje pa tej stranki gre z jezika, kako bi prebežnike po Sloveniji nastanili. Sklepajoč po udeležbi poslanca Vrtovca na protestu v Šenčurju in nastopu svetnika MOL na TV Dnevniku, v teh krajih, oziroma objektih zagotovo ne. Če se bodo lokalni protestni shodi proti migrantskim centrom nadaljevali, bomo s sistemom izločanja morda prišli do končne lokacije, ki jo NSi zaupno "hrani" za "svojih" 5000 beguncev. Bojimo se lahko le, da bo na koncu slovenskih krajev in lokacij zmanjkalo. Pri pomanjkanju odgovorov na konkretne izzive migrantske situacije v Sloveniji je zagotovo najbolj razočarala najglasnejša kritičarka - SDS. Res, da je predsednik Janša pred časom predstavil konkretne globalne rešitve, o čemer smo poročali tudi na Domovini, a v njih je omenjal razdelitev beguncev po kvotah in potrebo po solidarnosti, česar pa pri njegovih strankarskih kolegih, glasno protestirajočih pred morebitnimi migrantskimi centri, ni zaslediti. Razloge za izogibanje odgovorom o najvišjem številu sprejetih prosilcev za azil in lokacijah njihove nastanitve lahko vidimo le v tovrstnih protislovjih. Lahko bi se namreč izkazalo, da bi bile rešitve SDS pod vladno odgovornostjo za okus njenih volivcev preveč podobne ukrepom sedanje oblasti. O njihovem odnosu do stališča papeža Frančiška glede sprejemanja beguncev pa se, po videnem sodeč, ni potrebno pretirano spraševati.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike