Kako naprej v Siriji po propadlem sporazumu ZDA-Rusija?

Državljanska vojna v Siriji poteka že 5 let in pol in je terjala že okoli 400 000 življenj.

Mnogi so svoje upe polagali v septembrski sporazum med Združenimi državami Amerike in Rusijo, ki je obljubljal prekinitev zračnih napadov in humanitarno pomoč.

Prekinitev ognja med Assadovo vojsko in opozicijskimi silami bi zaustavila rastoče število civilnih žrtev in preusmerila vojaške akcije na skupne sovražnike, ISIS in Jabhat Fateh Al-Sham (predhodno Al-Nusra).

Kako je premierje propadlo?

Premirje je začelo propadati še pred iztekom 7-dnevnega roka, saj je napad opozicije vzel življenja 60 vojakom Assadove vojske. Zatem je prišlo do uničenja humanitarnega konvoja in smrti 20 humanitarnih delavcev.

Medtem ko ameriške sile priznavajo, da je bil prvotni napad njihova napaka, Rusija vztrajno zanika vpletenost v uničenje humanitarnega konvoja.

Omenjena dogodka sta ustvarila dovolj velike razpoke v premirju in pristali smo spet na začetku.

Zakaj mirovni sporazum tudi tokrat ni uspel?

Sporazum zaradi razčlenjenosti opozicijskih sil zavezuje veliko različnih organizacij, kar otežuje jasnost in nadzor nad nalogami. Predvsem pa sta pogajanje vodili Rusija in ZDA, ki v svetu res veljata za najmočnejši sili, vendar imajo v sirskem konfliktu interes tudi mnoge regionalne sile, kot na primer Iran in Savdova Arabija.

Slednji državi že dlje časa bojujeta hladno vojno za vodilni položaj v regiji, Sirija je trenutno zelo primerno bojišče za merjenje moči in pridobivanje mednarodnih zaveznikov.

Medtem ko Iran podpira Hezbollah, ki se bojuje na strani Assada in Rusije, Saudova Arabija z vsemi sredstvi pomaga opozicijskim silam.

Seveda pa je potrebno omeniti tudi Turčijo, ki je prevzela nadzor nad 900 km2 sirskega ozmelja in ustanovila t.i. varna območja.

Kako naprej?

ZDA v mirovnih pogajanjih vedno bolj mehča stališče do Assada, saj njegove odstranitve s položaja sploh ne zahteva več, vendar druge izbire nimajo, saj brez resolucije Varnostnega sveta ZN ne smejo aktivno sodelovati z lastnimi silami.

Po drugi strani je bila Rusija povabljena, zato je upravičena aktivno sodelovati z vojsko in ima s tem veliko prednost.

Nujno morajo del pogajanj postati tudi Iran, Saudova Arabija in druge sile, ki podpirajo eno izmed strani v Siriji.

Najpomembnejše pa je potrebno preoblikovati odnos vpletenih vojaških sil, ki do sedaj niso bile pripravljene prevzemati odgovornosti za napade. Večja transparentnost dogajanja bo vsaj olajšala koordinacijo sil in učenje iz napak.

Mark Mardelli, voditelj oddaje Svet ta konec tedna na radiu BBC 4, takole razume motive v sirski konflikt vpletenih držav:

ZDA (in preostali zahodni svet) želi uničiti Islamsko državo, ob tem pa bi radi videli zamenjavo Assada z demokratično opozicijo

Turčijo skrbijo begunci in kurdska država, brezbrižna pa je do sunitskih gibanj

Za Iran in Saudovo Arabijo je še ena fronta v boju za status regionalne velesile – ta boj se razdrobljeno dogaja tudi v mnogih sektaških spopadih v okoliških državah, pri čemer prihaja do ostrih ločnic med šiitsko in sunitsko identiteto.

Motiv Rusije je za Mardellija bistveno vprašanje, okrog katerega se vijejo debate, kaj pravzaprav Putin hoče doseči. Nekateri pravijo, da si želi pristanišča, kjer vod pozimi ne zmrzne, drugi, da si ne more privoščiti izgube zaveznika (Assada), tretji, da želi poraziti bližjevzhodno “barvno revolucijo”.  Ali pa gre pri vsem skupaj za demonstracijo moči Rusije v mednarodnem okolju, oziroma glajenje Putinove notranjepolitične podobe.

Sam se nagiba k slednjemu: “Gre za ruske sanje po moči in slavi s časa Sovjetske zveze. Odločeni so, da s kratkoročno proaktivnostjo in brez jasnih strateških izhodišč simulirajo doseg in vpliv nekdanjega imperija.”

Komentiraj