Na seji Komisije za nadzor javnih financ (KNJF) v državnem zboru je leva opozicija predstavila svoj pogled na po njihovem mnenju škodljive učinke vladne davčne reforme na javne finance in dohodkovno neenakost.
Po njihovem mnenju vlada davčno reformo oglašuje kot razbremenitev dela, čeprav gre le za to, da se bogatim deli še več, revnim pa nič. Vlada odgovarja, da gre za dvig konkurenčnosti, ki je pomemben signal tujim investitorjem, pa tudi, da gre za razbremenitev dela in slovenskih plač.
Ker ima na KNJF opozicija večino, so bili sklepi Levice sprejeti, proti pa so glasovali le trije poslanci.
Debato bi lahko strnili v dialog: »Vlada pripravlja rop prebivalstva! Pripravlja davčno reformo in jo oglašuje kot veliko »razbremenitev« dela,« pravijo v Levici, na drugi strani vlada odgovarja: »Gre za dvig konkurenčnosti in jasen signal tujim vlagateljem. Ter krepi kupno moč prebivalstva.«
Iz razprave smo potegnili glavne tri argumente opozicije in jih analizirali.
-
Komu pomaga davčna reforma?
“Reforma ne bo pomagala tistim z minimalnimi ali povprečnimi plačami. Od nje bo imel korist le 1 % najbogatejših. To ni »razbremenitev« dela, ampak darilo najbogatejšim.”
Dejstvo je, da bo davčna reforma najbolj razbremenila tiste, ki so najbolj obremenjeni z davki. To so zagotovo vodstveni kadri, inženirji, znanstveniki in drugi bolje plačani poklici. A dejstvo je tudi, da nihče ne bo imel manj ali enako, kot ima sedaj. Splošna olajšava se bo postopoma dvigovala, to pomeni, da bo v letu 2022 znašala 4.500 evrov, v letu 2023 5.500 evrov, v letu 2024 6.500 evrov in nato 7.500 evrov.
Pri minimalni plači bo prihodnje leto, ko je napovedana splošna olajšava 4.500 evrov, to na mesec pomenilo 13 dodatnih evrov oziroma 160 evrov na leto, pri plači od 2.000 evrov do 3.000 evrov 22 evrov več na mesec oziroma 260 evrov več na leto, pri plači 4.000 oziroma 5.000 evrov 325 več na leto. Do leta 2025, ko bodo uvedeni vsi predlagani ukrepi, naj bi zaposlenemu, ki ima povprečno plačo, na letni ravni ostalo 1.260 evrov več, kot jih prejme danes.
Tudi uvedba socialne kapice pri šest tisoč evrih bruto plače bi po mnenju opozicije napolnila le žepe že tako bogatih. A le z znižanjem obdavčitve najvišjih plač bomo lahko v Sloveniji konkurenčni za najboljše strokovnjake, da tudi po koncu izobraževanja ostanejo pri nas, ali pa se v Slovenijo celo priselijo iz tujine.
Z zakonom o dohodnini se sicer uvaja tudi seniorska olajšava za starejše od 70 let. Za samostojne podjetnike se uvaja olajšava za zeleni in digitalni prehod.
-
Koliko luknje bo zaradi davčne reforme v javnih financah?
“Reforma bo naredila za milijardo evrov luknje v našem zdravstvu, šolstvu, sociali in razvoju!”
Država bo po predvidevanjih v prvem letu izvajanja davčne reforme izgubila 300 milijonov, v vsem obdobju zniževanja pa lahko tudi 900 milijonov evrov. Statičen račun tako kaže, da je teza opozicije pravilna, ampak samo, če ne upoštevamo prilivov, ki se bodo v blagajno vrnili zaradi pozitivnih učinkov reforme. Neposredno prek večje potrošnje prebivalstva (DDV), posredno pa z več visoko tehnoloških delovnih mest z višjimi plačami in višjo dodano vrednostjo ter tudi z večjo rastjo BDP-ja.
Kolikšen bo torej manko v državni blagajni, je težko reči, a zagotovo bo manjši, kot napoveduje opozicija.
-
Kaj je pravi odziv na gospodarsko krizo?
“Vladni sveženj davčnih zakonov predstavlja neprimeren fiskalni odziv na aktualno gospodarsko krizo.“
Ob prejšnjih krizah smo že videli, da je najlažji izhod iz krize to, da ljudem preprosto daš več denarja, ki ga lahko porabijo za izdelke in storitve. S tem ko se poveča kupna moč prebivalstva, se prej ali slej zganejo tudi gospodarstvo in storitve. Zato je nižanje davkov zagotovo dobra strategija in odziv na krizo. Slovenija je že tako v vrhu držav EU po obdavčitvi plač predvsem tistih nad povprečno plačo.
Eden izmed pomembnih vidikov te davčne reforme pa je zagotovo tudi plan, da visoko usposobljena in izobražena delovna sila ostane v Sloveniji in ne množično odhaja v tujino, kar se je dogajalo v zadnjih letih. Ukrep socialno-razvojne kapice bi tako tukaj moral narediti spremembo.
Evropska komisija je danes objavila spomladanski gospodarski sveženj, ki vključuje fiskalna priporočila za članice EU. Sloveniji komisija priporoča, naj si prizadeva za srednjeročno fiskalno vzdržnost, ko bodo gospodarske razmere to dopuščale, in naj obenem okrepi naložbe za spodbuditev rasti. V povezavi s kakovostjo javnih financ pa je Slovenija iz Bruslja dobila priporočilo, naj bo še posebej pozorna na sestavo javnih financ, tako na prihodkovni kot na odhodkovni strani proračuna ter na kakovost proračunskih ukrepov s ciljem zagotovitve vzdržnega in vključujočega okrevanja.
Ob tem je komisija Sloveniji priporočila, naj da prednost naložbam, ki zagotavljajo vzdržnost in krepijo rast, še zlasti v podporo zelenemu in digitalnemu prehodu. Slovenija iz Bruslja že leta dobiva pozive k reformam na področju zdravstva, dolgotrajne oskrbe in pokojninskega sistema. Lani jo je komisija pozvala, naj zagotovi odpornost zdravstva in sistema dolgotrajne oskrbe, tudi z zagotovitvijo ustreznih zalog ključnih proizvodov za sanitetno zaščito in z naslovitvijo pomanjkanja zdravstvenih delavcev.
A razlika je bistvena v tem, da smo se takrat zadolževali tudi po 6 % obrestni meri, sedaj pa se zadolžujemo z negativno obrestno mero in imamo visoke bonitetne ocene. Situacija je torej idealna, da se najprej oblaži posledica krize, nato pa zažene gospodarsko-potrošniški cikel. Ko denar na trgu kroži, imajo namreč vsi kaj od tega, vključno z državno blagajno.
Da desnosredinska vlada glede tega nekaj počne prav, kažejo izjemno spodbudni gospodarski kazalci v primerjavi z drugimi evropskimi državami. O tem sicer v osrednjih medijih ne morete izvedeti kaj veliko, ker ne sodi v njihovo agendo ustvarjanja negativistične klime v državi pod Janševo vlado.
A to ne spremeni realnosti, ki kaže na gospodarski potencial, da se Slovenija iz koronavirusne krize odbije bolje od konkurentov. Davčno reformo ter sledeči zakon o debirokratizaciji lahko razumemo kot dejanja v smeri, da bi Slovenija to priložnost kar se da dobro izkoristila in da bi od tega kaj imeli tudi ljudje.
Temu lahko levica nasprotuje le z znanimi, a že izrabljenimi parolami o “revnih in bogatih”. V ozadju pa je strah, da bi se z znižanjem davkov zmanjšala tudi malha denarja, ki ga, ko so na oblasti, distribuirajo svoji volilni bazi – raznim nevladnim organizacijam, kulturnikom, aktivistom in drugim skupinam, ki na trgu niso sposobne preživetja. Tudi netržne dejavnosti do neke mere potrebujejo podporo države, a to se je v zadnjih letih razpaslo čez vse razsežnosti in prekomerno bremeni državni proračun.
če bodo zaprli pipice zgolj NVO, pa rentnikom, pa prevetrili socialne prejemke, bodo čez noč dobili milijardno rezervo.
Seveda. Saj to je načrt. Rezerv je ogromno. Samo tega se ne izpostavlja, ker drugače bodo levičarji zagnali še večji vik in krik. Se pa tega zavedajo, zato pa si želijo padca vlade JJ.
jakob, točno tako, na eni strani vlafa ureja odhodkovno stran in s tem privija pipico za interesnike, prihranja pa miljarde za državni proračun, na drugi strani pa bo davčna reforma imela dolgoročne pozitivne učinke za proračun skozi vse tisto, omenjeno v članku, da se ne bomo ponavljali. V NVOje, razne inštitute za kopanje “nosnog ruda i gubljenje vremena”, raziskave, nepotrebna svetovanja,.. so šle miljarde in te bodo sedaj imele priložnost pretočiti se v domove za ostarele, stanovanja za najem za mlade, itd. Po drugi strani pa se lahko nadejamo bolje plačanih delovnih mest. Izobrazbena struktura je v Sloveniji dokaj visoka, zato je prav, da temu sledijo tudi plače. Kar bo povprečno spiralo plač v Sloveniji potegnilo navzgor tudi za druge skupine. To davčno reformo potrebujemo. Jaz bi v Sloveniji namesto študentskega dela uvedla še sistem “zero hours contract” pogodb, kot jih poznajo v Združenem kraljestvu, in jih omejiti samo na določene panoge. Te bi rešile številne skupine (ne le študente – kogarkoli) brezposelnosti in nezmožnosti zagotavljanja osebne eksistence zaradi rigidnosti naše delovne zakonodaje, hkrati pa so glede plačil npr. bolniških odsotnosti, dopustov, prehrane med delom, vplačil v pokojninsko blagajno itd. povsem skladne z našo delavsko zakonodajo. Čas je, da v Sloveniji prekopiramo kaj dobrega tudi iz anvlosaškega območja. Ne pa, da je prekarno delo pri nas obravnavano kot veliko zlo. Lahko je namreč, če ima dobro zakonsko podlago, tudi velika priložnost za posameznika. Bedasto se mi zdi, da v 21. stoletju v Sloveniji razmišljamo o rednih zaposlitvah za nedoločen čas namesto o razpoložljivem delu in zaslužku. Sindikati bi seveda skočili v zrak, a saj so tudi proti višjim neto plačam… razen za sindikalne funkcionarje seveda….
Naredite analizo, kaj davčna reforma prinaša revnejšim in kaj bogatejšim? Če prinaša več revnejšim, je v redu, če pa revnim daje drobtine, bogatim pa celi kos kruha, potem ni v redu!
g. Igor, ste tipičen socialist starega kova, ki še vedno ne razume, da so se v zadnjih 40 letih gospodarske panoge izrazito spremenile.
Najprej naj vam razložim, da delavno intenzivnih panog praktično ni več. V takih sistemih bi vaš predlog še mogoče imel nek smisel. Pa še to samo, če bi podjetja prikazovala večletne visoke dobičke.
Danes pa podjetja lahko z nekim izdelkom tekmujejo le nekaj let, potem pa je potreben novi izdelek, ki podjetju prinaša nove posle. In ta krog se stalno vrti. Za nove izdelke pa potrebuješ inženirje, ki te nove izdelke ustvarjajo. In morajo biti enaki ali boljši od konkurence. Delavec izdelovalec je kot pomemben člen šele na 4 ali 5 mestu. Ni nepomemben ampak nima več tiste teže za podjetje kot včasih. In zato ta reforma predvideva največjo razbremenitev prav inženirjev in drugih ljudi, ki v bistvu ustvarjajo posel in ohranjajo podjetje v igri na trgih. Ker če ti ljudje niso motivirani, potem podjetje izgubi nove izdelke in sčasoma propade. In seveda tudi delavec nima več dela. Tako da ta davčna zakonodaja ciljano deluje na ta segment ljudi. In seveda so inženirji tudi delavci. In če jih ne bomo dobro plačali, gredo drugam in tudi ostali ostanejo-mo brez dela. In če inženirje dobro plačamo in so motivirani, bodo razvili nove boljše izdelke in podjetja bodo lahko tudi bolje plačala običajne delavce v proizvodnji in drugje. Drugače pa ta davčna reforma prinaša razbremenitev plače tudi delavcem z nižjimi dohodki tako da prinaša več tudi revnejšim. Seveda boste vi rekli da samo drobtine ampak sem vam že prej razložil, da bodo ti delavci imeli zaradi tega tudi v prihodnosti delo in lahko še bolje plačano. Upam, da sem bil dovolj razumljiv.
Česar ne razumete, Igor? Vlada sprejema ukrepe, ki bodo omovočili, da se v prihodnjih letih plačna spirala “raztegne” navzgor. Uvaja pogoje, da se bodo pri nas ustvarjala bolje plačana delovna mesta, to pa bo po pričakovanju postopoma dvignilo mado plač v celoti in posledično standard Slovencev. Če stvari zelo poenostavimo, je to – to. Temu je namenjena davčna reforma. Najprej se je treba znebiti nizko plačanih del in stimulirati, namesto le-teh, odpiranje solidno plačanih delo nih mest. Z drugimi besedami, vlada razvija pogoje, da bi tudi v Sloveniji ljudje imeli “avstrijske” plače. Kaj še ni jasno, Igor?
Igor, nihče nikomur ničesar ne daje. Dajte no, saj to veste! To je naš denar, ki smo ga zaslužili s svojim delom, pa ga moramo dati državi v obliki dajatev. Država ga bo pač vzela manj. Najbolj bo zmanjšala dajatve tistim, ki jim zdaj jemlje največ. Po reformi jim bo še vedno jemala največ, tako da don’t worry.
Tematika neto plač in bruto obdavčitve plač je zame ena izmed najpomembnejših tematik za prihodnje volitve. In populistično višanje izključno minimalnih neto plač na način, da se obenem dvigne bruto obdavčitev plač, za kar se zavzemajo leve stranke, kar finančno izhodišče posameznika (še posebej ljudi, ki služijo plače na prostem trgu) v končni fazi bistveno poslabša, je direktno uperjeno proti mojim interesom kot zaposlenega in kot davkoplačevalca.
Se popolnoma strinjam z vami. Pa sem in delavec in delodajalec.
Država z vsemi njenimi sistemi (zdravstvo, vojska, dacarji, šolstvo…) je le servis, ki meni omogoča lažje funkcioniranje.
V osnovi je le to.
In levičarji moje potrebe poservisirajo preslabo in predrago.
Zato jim na volitvah ne dam mandata za upravljanje z državo.
Preprosto.
Igor žal si tako kot nas večina vzgojen v socialističnem prepričanju enakih želodcev.
Teorija da vzameš tistim, ki ustvarjajo in daš tistim, ki nimajo je defakto ključna napačna premisa komunizma zaradi katerega je propadel.
Ta maksima vzemi bogatimi in daj revnim se sicer za revne lepo sliši a sitem dolgoročno ni vzdržen oz. ne deluje.
Pravilna maksima je pomagaj in stimuliraj tiste, ki ustvarjajo, zmanjšuj davčne in druge obremenitve gospodarstva z namenom , da se bo splačalo delati in da se ne bo splačalo biti brezposeln in/ali biti zaposlen v neproduktivnih dejavnostih. Stalno nadziraj smotrnost državne porabe in skupine, ki so deležne javnega denarja, po potrebi črtaj nepotrebne stroške predvsem pa zmanjšaj stroške delovanja države z debirokratizacijo in decentralizacijo.
Končni učinek bo ob manjši davčni obremenitvi več denarja za revne in za socialo, kot ga bo po komunističnem modelu.
Tu se ravno skriva ključna razlika zakaj je kapitalizem preživel komunizem pa ni predvsem pa zakaj imajo ”revnejši sloji” na koncu v kapitalističnem fiskalnem modelu na koncu v absolutnem znesku več kot lahko razdeli še tako humanističen in družbeno pravičen komunizem.
Zakaj levica tega ne razume, prvič ker smo tako izšolani in drugič ker vsako zmanjševanje proračuna in možnosti delitve ”revnim” zmanjšuje moč političnih strank in seveda možnost manipulacije z množicami. Češ če bomo ni na oblasti pa boste dobili več.
Ob pravilni vzgoji in mentaliteti bi ljudje razmišljali podobno kot Švicarji.
Vlada ti ne more nič dati če ti prej ne vzame. Če politik obljublja da ti bo kaj dal, potem razumi da govori o tem da ti bo v resnici vzel. Če vlada jemlje delovnim in ustvarjalnim in daje neustvarjalnim bodo delavni prispevali vedno manj in na koncu bo tudi za revne vedno manj.
Centralno zbiranje in prerazporejanje denarja ima en velik in ključni problem.
Za zbiranje denarja mora država najprej zaposliti ljudi, ki skrbijo za pobiranje. Nato mora vlada zaposliti ljudi, ki odločajo analizirajo in prerazporejajo in na koncu mora zaposliti ljudi, ki nadzirajo namenskost porabe. Končno pride do tvojih t.i manj bogatih zgolj 1/3 pobranega.
V energetiki bi to ponazorili zato da poljemo v omrežje 100 enot energije porabimo 150 enot.
To bi vsi takoj razumeli kot popoln nesmisel. V politiki se to prikriva, ker se v teh 2/3 denarja, ki se na videz zbira za skupne potrebe in za revne v resnici skriva celoten birokratsko- političen aparat. Ti 2/3 predstavljata tudi smisel boja za oblast, če nam politiki nič ne dajo potem ni se vprašali zakaj pa jih sploh rabimo
Levičarje moti samo to, da bi se mini reforma poznala v s e m . Če “bogatim” ostane več, jih izredno moti. Zakaj le? Jim bolj ustreza, da premestijo firme v ugodnejše davčno okolje, posledično gredo delavci na cesto?
Levica in sindikati so se končno razgalili. Kdor je gledal v Odmevih Bratuškovo, je nivo kristalno jasen.
Vsa čast Rosviti Pesek, da je prekinila Bratuškovo, ko je hotela naštevati in naštevati, kaj ta vlada ne zna. Če bi bila v Odmevih Staričeva, bi Bratuškova še danes govorila, kako je vse narobe.
Koliko so vredne pobude in predlogi Bratuškove velja ocenjevati z vidika koliko se Bratuškova dejansko spozna na makroekonomska in finančna vprašanja upravljanja države. Veliko znanja je že pokazala, ko ji je kot PV uspelo skoraj nemogoče.
1.Najprej protiustavno razlastiti ljudstvo v bankah,
2. nato obremeniti ljudstvo za milijardno dokapitalizacijo teh istih bank
3. in končno met za Guinnessovo knjigo rekordov, te iste z milijardami dokapitalizirane banke prodati za 1/3 izvedene dokapitalizacije.
Pri tem si zlato lento zasluži tudi Banka Slovenije za asistenco.