Kako mirno in brezskrbno lahko dopustujejo v DeSUS, SNS in nepovezani poslanci

Potem, ko smo analizirali, kako brezskrbno so se na parlamentarne počitnice lahko podali v strankah koalicije in leve opozicije, se v zadnjem delu trilogije osredotočamo na preostale parlamentarne akterje. In sicer stranko DeSUS ter njene poslance, izvenkoalicijske partnerje SNS ter novo opozicijsko skupino nepovezanih poslancev. 

Demokratična stranka upokojencev Slovenije

Stranka DeSUS je v mandatu 3. Janševe vlade talka dogmatične linije v stranki na eni strani, ki a priori zavrača vsako sodelovanje z desno sredino ter mnogo bolj pragmatičnimi ter samosvojimi poslanci, ki imajo lastne cilje in se odločajo po lastni logiki.

In čeprav je že tretji predsednik DeSUSa v tem mandatu, Ljubo Jasnič, javno izrazil pričakovanje, da se poslanci pri glasovanjih podredijo stranki,  pa je bil sam po sestanku s predsednikom vlade sposoben kompromisa ter v zameno za umik Zakona o demografskem skladu “omogočil digitalizacijo Slovenije”, kot pojasnil podporo dovolj poslancev DeSUS-a za imenovanje ministra za digitalizacijo. Posledično je bil seveda deležen porcije ostre kritike s strani levih medijev, a Jasnič je s to potezo zgolj dokazal, da razume, da v odnosu stranka-poslanci enostavno ne more riniti z glavo skozi zid.

Navkljub temu, kar o DeSUS-u pišejo osrednji mediji, pa spremljanje javnomnenjskih trendov dokazuje, da kadar je stranka v sozvočju s poslansko skupino delovala konstruktivno, je bila javnomnenjsko nagrajena. Kadar pa so se javno prepirali, razbijali ter majali koalicijo in je centrala želela poslance podjarmiti, jim je podpora v anketah strmo padla.

Obstanek DeSUS-a na politični sceni je mogoč, če bodo v vodstvu stranke razumeli zgornji vzorec – da ne bodo a priori destruktivni in rušilni, kot je leva opozicija, temveč bodo konstruktivni v predlogih, ki ljudem, še posebej njihovim volivcem, lajšajo življenje. In vlada ima, tudi po zaslugi DeSUS-a še iz obdobja njihovega sodelovanja v koaliciji kar nekaj takih projektov.

A pritisk z leve, da za vsako ceno blokirajo in rušijo, bo še naprej izjemen. Za kakšno maltretiranje gre, je tik pred glasovanjem o ministru za digitalizacijo Marku Borisu Andrijaniču javno spregovoril vodja DeSUS-ovih poslancev, Franc Jurša ter levi opoziciji dejal, da ga naj pustijo na miru, če še kdaj hočejo njegov glas za svoje dobre predloge.

In čeprav so poslanci DeSUS-a izjemno medijsko kritizirani (proti Simonoviću je nacionalna RTV celo lansirala lažno diskreditacijsko zgodbo o “ponarejeni diplomi”), so morda ravno v tem mandatu na najboljši način demonstrirali vrednoto odločanja “po svoji vesti”, varovano v 83. členu Ustave Republike Slovenije.

Slovenska nacionalna stranka

Poslanci Slovenske nacionalne stranke, zdaj so samo trije, saj je Lidija Ivanuša še v času Šarčeve vlade prestopila v SDS, so se ta mandat izkazali za ene bolj konstruktivnih predstavnikov ljudstva v državnem zboru. Podpirali so projekte in glasovanja tako Šarčeve kot Janševe vlade. Odstopljeni premier Šarec se je Jelinčiču tudi večkrat javno zahvalil, “saj brez njega ne bi imeli ne proračuna, ne imenovane ministrice in bi se vlada mogoče že takrat podrla.” Janša pa je iz opozicije cinično objavljal Jelinčičev cenik, ki ga je nekaj mesecev kasneje bil primoran koristiti sam.

Javnomnenjske raziskave Slovenske nacionalne stranke ne postavljajo v parlament, a tako je bilo praktično vedno v obdobju med volitvami. Ko pa je nastopil čas za volilno kampanjo, je ostalo vse odvisno od Jelinčiča in njegove volje – če jo je imel, se je nekajkrat s svojo neposrednostjo in brez dlake na jeziku oglasil na televiziji, kar je zadostovalo za uvrstitev SNS-a v državni zbor. Nič drugače, če se bo Jelinčič le tako odločil, ne bo na naslednjih parlamentarnih volitvah.

Skupina nepovezanih poslancev

Četverica nepovezanih poslancev se je iz podpornikov vladne koalicije prelevila v njene najbolj ostre kritike, pri čemer prednjači predvsem nekdanja vodja poslanske skupine SMC-ja, Janja Sluga. Z besedami pa prejšnjih partnerjev ne “špara” tudi sicer na videz bolj umirjeni predsednik državnega zbora Igor Zorčič. Kljub vsemu jim je priznati kanček več konstruktivnosti od novih partnerjev na levi, ki so jo, sicer z uveljavitvijo svojih zahtev, pokazali pri podpori noveli zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki je po sedmih letih vendarle rešil neustavnost pri financiranju javnega programa v zasebnih osnovnih šolah.

Pomenljivo je, da se SMC-jevi in DeSUS-ov odpadnik še niso parkirali v kakšno drugo stranko – vmes naj bi namreč bilo kar nekaj nasprotovanja lokalnih odborov, kjer naj bi v zameno za prestop dobili svoje rajone. A prav takšna situacija je še ena varovalka pred predčasnimi volitvami, saj Zorčič, Sluga in še kdo potrebujejo čas za rešitev vprašanja bodoče politične kariere. In če je še nedavno nasprotoval ideji o novih strankah, je Zorčič v zadnji oddaji Politično obrnil ploščo in nakazal, da bi sam rešitev lahko iskal v kateri izmed novih političnih formacij.

Prav verjetno se zdi, da bodo nepovezani poslanci kot pogajalsko izhodišče izkoristili svoj parlamentarni status ter ga podarili “najvišjemu ponudniku” med nastajajočimi političnimi projekti. Slednje jim namreč prinese dodaten televizijski čas na javni RTV.

Obenem pa je nekaj zagotovo, dokler dogovor ne bo sklenjen, projekt pa pripravljen, sanje nekaterih na levici o “predčasnih volitvah” niso niti približno uresničljive.