Kako lahko vlada zniža breme podražitev na področju pogonskih goriv?

Po včerajšnjem kaosu, ko je na bencinskih črpalkah “zaradi povečanega povpraševanja in logističnih težav” zmanjkalo goriva, so danes znane nove cene pogonskih goriv. Cena 95-oktanskega bencina se je povzpela z 1,560 evra na 1,755 evra, dizel pa se je podražil za 18 centov – na 1,848 evra za liter. Na avtocestah, kjer cene niso regulirane, so ponekod poskočile čez dva evra.

Preverilo smo, kako se cene naftnih derivatov v Sloveniji po novem razlikujejo s sosednjimi državami in kolikšen delež v končni ceni goriv predstavljajo dajatve. Osredotočili smo se na pomen trošarin in presodili potencialne ukrepe, ki bi draginjo na področju naftnih derivatov lahko omilili.

Po včerajšnjem kaosu, ko ni manjkalo kritik na račun trgovcev, ker se niso bolje pripravili na pričakovan naval na bencinske črpalke – in vlade, ker ukrepa ni napovedala že prej, da bi se trgovci lažje pripravili –, je stopil z današnjim dnem v veljavo nov način regulacije pogonskih goriv. S tem je konec obdobja nizkih cen, ki jih je omogočala določitev zgornjih cen. Trgovci, ki so zaradi izgub državi že pošiljali zahtevke za povračilo škode, bodo tako lažje zadihali. Težje pa bo potrošnikom.

O regulaciji in podražitvah pogonskih goriv smo na Domovini govorili tudi v Odmevu tedna. Natančeneje, osredotočili smo se na različen pristop medijev do pokrivanja tega področja v času Janševe in Golobove vlade:

 

Celoten Odmev tedna, kjer sta odgovorni urednik Domovina.je Rok Čakš in voditelj ter novinar Peter Merše pokomentirala najbolj pereče aktualne teme minulega obdobja, najdete na tej povezavi:

Odmev tedna: osvobajanje denarnic, obiski in kulturna vojna

Cene pogonskih goriv v okoliških državah

V Sloveniji so bila pogonska goriva pred spremembami med najcenejšimi v Evropi. Od danes naprej so cene primerljive s sosednjimi državami, a še vedno nekoliko nižje. Do sprememb politike na tem področju je prišlo sicer tudi na Hrvaškem, kjer je vlada zunaj avtocest omejila ceno, na avtocestah pa imajo trgovci (tako kot pri nas) pri določanju cene proste roke.

AMZS vsakodnevno posodoblja povprečne cene pogonskih goriv evropskih držav. V spodnji tabeli vidimo, da so povprečne cene v Italiji, Avstriji in na Madžarskem višje od slovenskih, medtem ko je Hrvaška s Slovenijo primerljiva (na avtocestah so sicer cene podobno kot v Sloveniji tudi do 20 % višje od povprečja). Treba pa je dodati, da imajo na Madžarskem tisti, ki se pripeljejo na bencinski servis z madžarsko registrsko tablico, zelo ugodno gorivo (1,2 evra na liter), medtem ko točijo tujci po tržnih cenah.

V naši soseščini se torej cene, z izjemo tistih za madžarske državljane, bistveno ne razlikujejo, pa čeprav je razpon v življenjskem standardu oziroma kupni moči med državami velikanski. V daleč najboljšem položaju so zato avstrijski potrošniki, v najslabšem pa hrvaški.

Vir: AMZS, 21.6.2022

Struktura cene naftnih derivatov

Ob predpostavki, da so bile sprostitve cen potrebne, saj ob fiksiranih zgornjih mejah, ki so veljale do včeraj, trgovci niso mogli dogajati naraščajočih stroškov, se postavlja vprašanje, kaj bi država lahko v sedanji situaciji sploh storila, da bi draginjo omilila.

V spodnjem diagramu strukture cene dizelskega goriva za leto 2021 vidimo, da znaša cena brez dajatev (kar vključuje seveda tudi maržo trgovca) manj kot polovico končne cene. Skoraj tretjina cene pade na trošarine, okoli pet odstotkov pa na ostale dajatve – takso za CO2, prispevek za energetsko učinkovitost (URE) in prispevka OVE in SPTE (prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije). Slabo petino končne cene zaseda DDV.

Vir: energetika-portal.si

Obstaja manevrski prostor pri trošarinah?

Po spremembah, ki so vstopile v veljavo danes, ostaja marža nedotaknjena, vlada pa začasno umika vse ostale (okoljske) dajatve. Prilivov v državni proračun iz naslova okoljskih dajatev torej ne bo, bodo pa zaradi višjih cen pogonskih goriv prihodki iz DDV toliko višji.

Ekonomist Matej Lahovnik je za Slovenske novice zapisal, da zgolj regulacija marž trgovcev ni učinkovit ukrep za omilitev draginje, saj predstavljajo marže le majhen delež končne cene goriv.

Začasen umik okoljskih dajatev pozdravlja, meni pa, da bi vlada lahko še bolj posegla v ostale dajatve, vključno s trošarino: “Seveda ima vsako znižanje dajatev tudi javnofinančne posledice, ampak v krizi je treba izvajati protikrizne ukrepe, ki dejansko blažijo draginjo. V nasprotnem primeru se bodo višje cene energentov še naprej prenašale tudi v višje cene drugih proizvodov ter povečevale draginjo in zmanjševale blaginjo.”

Koliko trošarine na energente prinesejo v proračun

Trošarine predstavljajo zelo pomemben javnofinančni vir, primerljiv z dohodnino, zato njihovo zmanjševanje mnogi odsvetujejo, sploh v luči že tako zaostrene javnofinančne slike, ki se bo najverjetneje še slabšala.

Predvideni prihodki državnega proračuna iz naslova vseh trošarin za letošnje leto znašajo skoraj milijardo in pol. To predstavlja slabih 13 % vseh predvidenih prihodkov (spodnji graf). Slabi dve tretjini tega predstavljajo trošarine za energente in električno energijo, dobro tretjino pa trošarine na alkohol in tobačne izdelke.

Vir: proracun.gov.si

Spodnji graf prikazuje, koliko so znašale trošarine na dizel v letu 2021 v državah Evropske Unije. Slovenija se nahaja v zgornji polovici, med Švedsko in Nemčijo.

Vir: acea.auto

Eden od alternativnih pristopov, ki za razliko od posegov v trošarine ne bi v takšnem obsegu zarezal v proračun, bi bila lahko bolj ciljana pomoč prebivalstvu. Strošek pogonskih goriv bi najranljivejšim država blažila s subvencijami.

12 komentarjev

  1. Bliža se trenutek resnice. Evropa je zavozila svojo energetsko politiko. Leyenova in ostali birokrati v Bruslju so popolnoma zatajili in se jim očitno ne sanja, kaj je realni svet. Sledijo svojim utopičnim sanjam o zeleni prihodnosti, prehodu na obnovljive vire, prekinitvi dobav energentov iz Rusije… Ko se je zgodil prvi energetski cenovni šok nekje koncem lanskega leta, je Leyenova rekla, da je treba pomagati ranljivim skupinam s subvencijami in pospešiti prehod na obnovljive vire. Zaradi subvencij ne bo niti ene kw več energije, prehod na obnovljive vire pa utopija vsaj iz dveh razlogo:

    – ker ga ni moč izvesti na mah, v potrebnem obsegu pa je praktično neizvedljiv in
    – ker so obnovljivi viri odvisni od muhavosti vremena.

    Če Leyenova & Co tega ne vedo, ne vem kaj počno na svojih funkcijah. Je že kdo kdaj pozval Leyenovo in njeno Evropsko komisijo naj odstopi zaradi očitne nesposobnosti?

    Napake v življenju se plačajo. Strateške napake se plačujejo z visokimi obrestmi dolga časovna obdobja.

    • Nemški novinar in izdajatelj Wolfram Weimer je imel pogum, da je na nemški TV povedal tole:

      “Bojim se, da smo v položaju, ko se moramo soočiti z neprijetno resnico, da je Rusija zmagala v tej vojni. Naš kancler zdaj ponavlja: Rusija ne sme zmagati v tej vojni, Ukrajina mora zmagati.

      Sprašujem se, kam to politično pelje, kajti Rusija je praktično osvojila Donbas. Gre za območje, ki je veliko kot Holandska in Belgija skupaj. Povezava s Krimom je vzpostavljena: kako naj zdaj Rusija izgubi to vojno? Ukrajina ni dovolj močna, kljub orožju, ki ga ji še vedno dostavljamo.

      Rusija zmaguje tudi v zvezi z mednarodnimi sankcijami. Kitajci so se pridružili Rusiji, Indijci poslujejo z Rusijo kot še nikoli prej. Pomembne vzhajajoče države kot Brazilija in Južna Afrika so zapustile Zahod. Zvezni kancler je odpotoval v Južno Afriko. Bil je v zadregi na javnem prizorišču: oni nočejo sankcij, celo nočejo govoriti o napadalni vojni. To pomeni, da smo izgubili v mednrodnih prizadevanjih za večino. Bojim se, da moramo to priznati.

      Predpostavljam, da je Macronova pobuda utemeljena na realpolitičnem uvidu, da ne moremo dobiti te vojne in jo moramo zato čim prej končati. To je tudi dragoceno za sproženje diplomatske pobude, kar dejansko pričakujem od naše zvezne vlade, tudi zato, ker je tako nasprotovala, da obdrži odprt kanal z Moskvo. Berlin mora predstaviti mirovni načrt in upam, da bo obisk v Kijevu rezultiral v tem.

      https://www.youtube.com/watch?v=mkhy0Blfhj8

  2. Svoboda, bo političnim sopotnikom dala VELIKO MINISTROV, še več SEKRETARJEV.

    Vse to morajo državljani plačati. Zato je tudi nujno višati cene goriv, da bo več priliva v državno blagajno.

    Iz te blagajne gredo med drugim tudi PLAČE vsem ministrom, in sekretarjem, ki so se v Golobovi vladi zelo povečali. Tudi javna uprava zahteva višje plače, enako zaposleni na RTV.
    Zato na RTV nič (kaj bi delali, če bi se tako dvignile cene pod vlado JJ) ne problematizirajo VIŠJIH CEN, ker si obetajo priliv v lastni žep.

    POSLEDICA pa bodo višji davki in tudi benzin.
    Ne krivimo vojne, ampak večanje državne uprave in drugih javnih služb in NEVLADNIKOV, ki zahtevajo vedno več – tudi za NE-delo.

    Volilci naj vedo, da vse se plača in vse se vrača.

  3. Zeleni prehod trenutno v Nemčiji in Avstriji pomeni za termoelektrarne nazaj na kolm. To seveda pomeni hudo podražitev elektrike za prebivalstvo, saj bo potrebno plačevati emisijske kupone. Zdaj me pa zanima ali so bili politiki izvoljeni doma za to, da ščitijo svoje prebivalstvo ali zato, da se grejo slaboumne “geostrateške” igrice?

    • Zdaj me pa zanima ali so bili politiki izvoljeni doma za to, da ščitijo svoje prebivalstvo ali zato, da se grejo slaboumne “geostrateške” igrice?
      *****
      Vprašanje za milijon evrov. Einstein je nekoč dejal nekako takole: Ne vem, ali sem jaz nor, ali so vsi drugi nori.

      Človek se res lahko vpraša, ali je med politiki še kakšen normalen. Zdijo se kot roboti, kot lutke brez lastne pameti, ki kot papige ponavljajo zlajnane politično korektne fraze. So kot tista godba na Titaniku, ki je menda še vedno igrala, ko je voda že zalivala godbenike. Ampak tisti nesrečni muzikanti so vsaj vedeli, da jih čaka zanesljiva smrt …

      A so naši politiki že dvignili roke od vsega in vdano čakajo, da se nam sesujejo energetski sistemi, da nas preplavijo migranti, da vojna v Ukrajini eskalira preko meja Ukrajine, da bomo imeli težave s pomanjkanjem vsega, vključno hrane…

      Čemu plačujemo te politične lutke, ki očitno niso sposobne niti dojeti realnih problemov, kaj šele jih rešiti?

  4. Po mojem mnenju je prihodnost Evrope v krepitvi držav višegrajske skupine, ker te po mojem mnenju niso še povsem podlegle politični korektnosti, države jedrne Evrope so pa stare gospe, ki jih že nekoliko daje demenca. Rusija bi v prihodnosti morala biti del Evrope, vendar dokler imajo Putina to ni mogoče. Evropi trenutno ne preostane drugega kot da podpira Ukrajino. Zeleno energijo naj da na stranski tir, saj je vse skupaj en velik nateg. Mi smo ful kul osveščeni, vso umazano industrijo pa selimo k revnim državam. Svoje smeti moramo počistiti sami!!! Se spominjam podnebnega shoda v Ljubljani, kamor so se pripeljali mladci pokazat najnovejše motorčke, ja, Greta jih je povsem omrežila. Na svetovno srečanje se je pripeljala z jadrnico, njeno spremstvo pa s celo floto letal. Skoraj nisem zasledila politika, ki tej gospodični ne bi ploskal. Sončna in vetrna energija je s to tehnologijo, ki jo premoremo zdaj en velik nateg. Vojna v Ukrajini nas bo streznila.

  5. No ja. Aktualni predsednik se preko regionalnega medija Primorske novice sicer hvali, da smo Primorci lahko ponosni, ko se vračamo v svobodne čase ranke Milke Planinc. Res da so takrat na bencinservisih vrste povzročali sosedje Furlani in smo Primorci svobodno gledali kako se pretaka energija iz prazne posode v polno. To je sicer skregano z zakoni fizike, a to niti ni tako pomembno, saj so v Sloveniji z zakoni skregane še druge situacije.
    Egalite Fraternite Liberte in Poverte za državljane, Egalite Fraternite Liberte in Prestige za izbrane državljane. Toliko, da se ravnotežje ne poruši.
    Iz zatečene situacije J-diktature je sredstev dovolj na razpolago, nekaj drobiža pa se najde še iz vzporedne ekonomije, da projekt ne bi bil ogrožen.

Komentiraj