Kako kakovostno je katoliško šolstvo? Razprava o "parkiranih katoliških gimnazijah" (video)

POSLUŠAJ ČLANEK
V tednu katoliškega šolstva, ki smo ga v Sloveniji obeleževali prejšnji teden, so na katoliških izobraževalnih ustanovah potekali različni dogodki in srečanja. Enega od teh je gostil tudi krožek Škofijske klasične gimnazije (ŠKG) Škofijska strela, ki je v sredo, 20. marca, gostil okroglo mizo z naslovom Kako kvalitetne so katoliške šole?

Povod za okroglo mizo je bila serija člankov, ki smo jih na Domovini objavili v preteklih mesecih in so celovito, tudi kritično, obravnavali stanje katoliških šol. Prav zato je na okrogli mizi poleg direktorja Zavoda sv. Stanislava mag. Toneta Česna, ravnatelja Gimnazije Antona Martina Slomška (GAMS) dr. Sama Repoluska in bivše dijakinje ŠKG, dramske igralke Klare Kastelic, sodelovala tudi novinarka Domovine in bivša dijakinja Škofijske gimnazije Vipava Eva Gregorc, avtorica odmevnega komentarja o "parkiranih katoliških gimnazijah".

Ravnatelji, s prvo popisanim Repoluskom, so ji takrat odgovorili, da je gimnazije "neutemeljeno parkirala na napačno mesto."

Okrogla miza se je začela z vprašanjem, kaj sploh je poslanstvo katoliških gimnazij. Direktor Zavoda sv. Stanislava mag. Tone Česen je spomnil na identiteto, ki jo katoliške šole imajo. "Ko starše vprašamo zakaj vpisujejo otroke na naše šole, odgovorijo, da zato, ker šole podpiramo to, kar se dogaja doma, v družini." Vprašanje pa je kako ohranjati to identiteto, saj vedno znova odgovarjamo na duh časa, ki nas oblikuje, je prepričan Česen.

Klara Kastelec je o svojem šolanju na ŠKG razmišljala že v članku, ki je bil objavljen v šolskem glasilu Kažipot. "Najbolj me je motila neka nenačelnost profesorjev. Če verjamemo v krščanske vrednote, bi morali v skladu z njimi ravnati in delovati." Kastelčeva je namreč prepričana, če verjameš v človeka in mu daš vedeti, da zaupaš v njegov potencial in talente, da je to najboljša popotnica za življenje.

Podobno je svoje razmišljanje strnila tudi Eva Gregorc, ki je opozorila na razkorak med tem, kar šola govori, da je in tem kar dejansko ponudi. "Pogrešala sem "nekaj več", kar se šola prodaja da je in kar potem šola ponudi in da. Ta razkorak je od prvega do četrtega letnika vedno večji in vedno bolj moteč."

Ravnatelj GAMS Samo Repolusk je prepričan, da je eden od pomembnejših izzivov kako najti vstopno točko za odnos z dijaki in kako vztrajati pri tem, kar je vzgojno prav. "Kako biti blizu dijaku in biti vseeno dosleden, da dijaka potrjuješ in ne zatreš." Opozoril je tudi na upadanje rojstev, ki se pozna pri vpisu. Za mariborsko škofijsko gimnazijo pa je specifična še slaba javna podoba Cerkve, ki močno vpliva na vpis.

Ali škofijske gimnazije res dajo "nekaj več"?


Prva je o tem spregovorila Gregorčeva, ki je za svojo izkušnjo gimnazije prepričana, da tega "nekaj več" ni dobila. "Veliko se govori o duhovnosti. Kakšna je ta duhovnost, kako se izvedeni duhovni vikendi, kakšna je kvaliteta je odvisno od posameznega razreda, generacije, duhovnega voditelja." Po njenem mnenju so bili odnosi na ŠGV boljši kot na državnih šolah, kar pa je povzročilo, da je veliko bolj bolelo tudi, ko je v teh odnosih šlo kaj narobe.

"Želela bi si, da bi škofijske gimnazije vzgajale celostno privlačne ljudi. To je težka naloga in veliko vlogo imajo pri tem tudi družine. A le človek, ki bo celostno zgrajen na vseh področjih življenja, bo aktiven: tako doma, kot tudi v družbi in cerkvi. Pokončna oseba ne bo mogla biti tiho in bo nosilec sprememb v družbi," je še dodala Gregorčeva.

Bivša dijakinja Klara Kastelec pa je povedala, da jo besedna zveza "nekaj več" vedno znova spravi na obrate. "Stalno poveličevanje naše je najboljše, najlepša, dobro, če že ne odlično, grajenje fasad. To me je prizadelo. Večjo veličino vidim v tem, da se znaš opravičiti, oprostiti bližnjemu in iti naprej. Ta zgled bolj vleče." Kot ključen problem pa je izpostavila branjenje hrbtov določenim profesorjem, ki svojega dela ne opravljajo dobro, dovolj pa je zgolj to, da so katoliški. "Veliko profesorjev bi moralo spremeniti svoje pristope. Ne delaš dobro. Pika. Se te zamenja," je prepričana Kastelčeva, ki si želi, da bi škofijske vzgajale pokončne dijake, s trdno hrbtenico, ki si bodo upali izpostaviti in se postaviti na stran šibkejših.

O zgledu, ki vleče, je spregovoril tudi dr. Samo Repolusk. Čeprav delo ravnatelja GAMS opravlja šele 8 mesecev, je prepričan, da tudi s svojim zgledom, ko prizna zaposlenim in staršem svoje napake, lahko naredi največ. "Učitelji so konec koncev tudi samo ljudje. Naloga učitelja je, da je norec, ki upa proti upanju. Ko prvič postaneš zagrenjen, ko nehaš upat v dijake, je bolje, da zapustiš svojo službo." Repolusk si za svoje dijake želi, da bi na njihovi šoli dobili občutek, da je vsak vreden neskončno več, kot njegova ocena pri tem predmetu.

Imajo bivši dijaki škofijskih gimnazij dovolj velik vpliv v družbi?


Mag. Tone Česen je prepričan, da če bi obstajal recept kako mladim vliti samozavest pokončnega državljanstva, bi lahko zadeve rešili v enem dnevu. "Tega recepta ni, je pa to naše poslanstvo in hočemo k temu vzgajati. Kljub temu pa moramo spoštovati svobodo posameznika." Česen bi si želel, da bi bili bivši dijaki bolj aktivni v raznih študentskih telesih na fakultetah.

Na ŠKG se za aktivno državljanstvo trudijo z raznimi obšolskimi dejavnostmi. "Konkreten ukrep je naprimer Socialni teden, kjer se mladi srečajo s stiskami tistih, ki so v kakršnemkoli umanjkanju, teden državljanske vzgoje, da dijaki vidijo kako državne institucije funkcionirajo," je predstavil Česen.

Novinarka Domovine Eva Gregorc je v zvezi z aktivnim državljanstvom izpostavila anketo Domovine, ki je pokazala, da 20 % bivših dijakov škofijskih gimnazij ne gre na volitve v primerjavi z državnimi gimnazijami, kjer je teh 12%. "Na škofijskih gimnazijah dobimo solni cvet, ki pa nam ga je škoda porabiti. Dobimo mlade, ki so zelo razgledani so dobili na šolah odlično intelektualno podlago, potem pa ne gredo na volitve."

Tudi mariborski ravnatelj podpira idejo, da šole prevzamejo odgovornost. "Želim si, da bi vzgajali upornike, ki so pripravljeni nekaj spreminjati, da se jih sliši v javnosti. Je pa to odvisno od posameznika. Če pa preveč silimo, lahko dobimo kontra učinek. Samo potiho lahko upamo, da se bo ta občutek odgovornosti okrepil."

V 25 letih ŠKG pa so ponosni tudi na 40 bivših dijakov, ki so šli v duhovniške in redovniške poklice. Po mnenju direktorja Zavoda sv. Stanislava, so ti neviden kvas in sol, ki pa deluje.

Celotno okroglo mizo si lahko ogledate na spodnji povezavi.

[embed]https://www.youtube.com/watch?v=5ZM1UeuZqBU[/embed]
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30