Kako kakovostno je katoliško šolstvo? Razprava o "parkiranih katoliških gimnazijah" (video)
POSLUŠAJ ČLANEK
V tednu katoliškega šolstva, ki smo ga v Sloveniji obeleževali prejšnji teden, so na katoliških izobraževalnih ustanovah potekali različni dogodki in srečanja. Enega od teh je gostil tudi krožek Škofijske klasične gimnazije (ŠKG) Škofijska strela, ki je v sredo, 20. marca, gostil okroglo mizo z naslovom Kako kvalitetne so katoliške šole?
Povod za okroglo mizo je bila serija člankov, ki smo jih na Domovini objavili v preteklih mesecih in so celovito, tudi kritično, obravnavali stanje katoliških šol. Prav zato je na okrogli mizi poleg direktorja Zavoda sv. Stanislava mag. Toneta Česna, ravnatelja Gimnazije Antona Martina Slomška (GAMS) dr. Sama Repoluska in bivše dijakinje ŠKG, dramske igralke Klare Kastelic, sodelovala tudi novinarka Domovine in bivša dijakinja Škofijske gimnazije Vipava Eva Gregorc, avtorica odmevnega komentarja o "parkiranih katoliških gimnazijah".
Ravnatelji, s prvo popisanim Repoluskom, so ji takrat odgovorili, da je gimnazije "neutemeljeno parkirala na napačno mesto."
Okrogla miza se je začela z vprašanjem, kaj sploh je poslanstvo katoliških gimnazij. Direktor Zavoda sv. Stanislava mag. Tone Česen je spomnil na identiteto, ki jo katoliške šole imajo. "Ko starše vprašamo zakaj vpisujejo otroke na naše šole, odgovorijo, da zato, ker šole podpiramo to, kar se dogaja doma, v družini." Vprašanje pa je kako ohranjati to identiteto, saj vedno znova odgovarjamo na duh časa, ki nas oblikuje, je prepričan Česen.
Klara Kastelec je o svojem šolanju na ŠKG razmišljala že v članku, ki je bil objavljen v šolskem glasilu Kažipot. "Najbolj me je motila neka nenačelnost profesorjev. Če verjamemo v krščanske vrednote, bi morali v skladu z njimi ravnati in delovati." Kastelčeva je namreč prepričana, če verjameš v človeka in mu daš vedeti, da zaupaš v njegov potencial in talente, da je to najboljša popotnica za življenje.
Podobno je svoje razmišljanje strnila tudi Eva Gregorc, ki je opozorila na razkorak med tem, kar šola govori, da je in tem kar dejansko ponudi. "Pogrešala sem "nekaj več", kar se šola prodaja da je in kar potem šola ponudi in da. Ta razkorak je od prvega do četrtega letnika vedno večji in vedno bolj moteč."
Ravnatelj GAMS Samo Repolusk je prepričan, da je eden od pomembnejših izzivov kako najti vstopno točko za odnos z dijaki in kako vztrajati pri tem, kar je vzgojno prav. "Kako biti blizu dijaku in biti vseeno dosleden, da dijaka potrjuješ in ne zatreš." Opozoril je tudi na upadanje rojstev, ki se pozna pri vpisu. Za mariborsko škofijsko gimnazijo pa je specifična še slaba javna podoba Cerkve, ki močno vpliva na vpis.
Prva je o tem spregovorila Gregorčeva, ki je za svojo izkušnjo gimnazije prepričana, da tega "nekaj več" ni dobila. "Veliko se govori o duhovnosti. Kakšna je ta duhovnost, kako se izvedeni duhovni vikendi, kakšna je kvaliteta je odvisno od posameznega razreda, generacije, duhovnega voditelja." Po njenem mnenju so bili odnosi na ŠGV boljši kot na državnih šolah, kar pa je povzročilo, da je veliko bolj bolelo tudi, ko je v teh odnosih šlo kaj narobe.
"Želela bi si, da bi škofijske gimnazije vzgajale celostno privlačne ljudi. To je težka naloga in veliko vlogo imajo pri tem tudi družine. A le človek, ki bo celostno zgrajen na vseh področjih življenja, bo aktiven: tako doma, kot tudi v družbi in cerkvi. Pokončna oseba ne bo mogla biti tiho in bo nosilec sprememb v družbi," je še dodala Gregorčeva.
Bivša dijakinja Klara Kastelec pa je povedala, da jo besedna zveza "nekaj več" vedno znova spravi na obrate. "Stalno poveličevanje naše je najboljše, najlepša, dobro, če že ne odlično, grajenje fasad. To me je prizadelo. Večjo veličino vidim v tem, da se znaš opravičiti, oprostiti bližnjemu in iti naprej. Ta zgled bolj vleče." Kot ključen problem pa je izpostavila branjenje hrbtov določenim profesorjem, ki svojega dela ne opravljajo dobro, dovolj pa je zgolj to, da so katoliški. "Veliko profesorjev bi moralo spremeniti svoje pristope. Ne delaš dobro. Pika. Se te zamenja," je prepričana Kastelčeva, ki si želi, da bi škofijske vzgajale pokončne dijake, s trdno hrbtenico, ki si bodo upali izpostaviti in se postaviti na stran šibkejših.
O zgledu, ki vleče, je spregovoril tudi dr. Samo Repolusk. Čeprav delo ravnatelja GAMS opravlja šele 8 mesecev, je prepričan, da tudi s svojim zgledom, ko prizna zaposlenim in staršem svoje napake, lahko naredi največ. "Učitelji so konec koncev tudi samo ljudje. Naloga učitelja je, da je norec, ki upa proti upanju. Ko prvič postaneš zagrenjen, ko nehaš upat v dijake, je bolje, da zapustiš svojo službo." Repolusk si za svoje dijake želi, da bi na njihovi šoli dobili občutek, da je vsak vreden neskončno več, kot njegova ocena pri tem predmetu.
Mag. Tone Česen je prepričan, da če bi obstajal recept kako mladim vliti samozavest pokončnega državljanstva, bi lahko zadeve rešili v enem dnevu. "Tega recepta ni, je pa to naše poslanstvo in hočemo k temu vzgajati. Kljub temu pa moramo spoštovati svobodo posameznika." Česen bi si želel, da bi bili bivši dijaki bolj aktivni v raznih študentskih telesih na fakultetah.
Na ŠKG se za aktivno državljanstvo trudijo z raznimi obšolskimi dejavnostmi. "Konkreten ukrep je naprimer Socialni teden, kjer se mladi srečajo s stiskami tistih, ki so v kakršnemkoli umanjkanju, teden državljanske vzgoje, da dijaki vidijo kako državne institucije funkcionirajo," je predstavil Česen.
Novinarka Domovine Eva Gregorc je v zvezi z aktivnim državljanstvom izpostavila anketo Domovine, ki je pokazala, da 20 % bivših dijakov škofijskih gimnazij ne gre na volitve v primerjavi z državnimi gimnazijami, kjer je teh 12%. "Na škofijskih gimnazijah dobimo solni cvet, ki pa nam ga je škoda porabiti. Dobimo mlade, ki so zelo razgledani so dobili na šolah odlično intelektualno podlago, potem pa ne gredo na volitve."
Tudi mariborski ravnatelj podpira idejo, da šole prevzamejo odgovornost. "Želim si, da bi vzgajali upornike, ki so pripravljeni nekaj spreminjati, da se jih sliši v javnosti. Je pa to odvisno od posameznika. Če pa preveč silimo, lahko dobimo kontra učinek. Samo potiho lahko upamo, da se bo ta občutek odgovornosti okrepil."
V 25 letih ŠKG pa so ponosni tudi na 40 bivših dijakov, ki so šli v duhovniške in redovniške poklice. Po mnenju direktorja Zavoda sv. Stanislava, so ti neviden kvas in sol, ki pa deluje.
Celotno okroglo mizo si lahko ogledate na spodnji povezavi.
[embed]https://www.youtube.com/watch?v=5ZM1UeuZqBU[/embed]
Povod za okroglo mizo je bila serija člankov, ki smo jih na Domovini objavili v preteklih mesecih in so celovito, tudi kritično, obravnavali stanje katoliških šol. Prav zato je na okrogli mizi poleg direktorja Zavoda sv. Stanislava mag. Toneta Česna, ravnatelja Gimnazije Antona Martina Slomška (GAMS) dr. Sama Repoluska in bivše dijakinje ŠKG, dramske igralke Klare Kastelic, sodelovala tudi novinarka Domovine in bivša dijakinja Škofijske gimnazije Vipava Eva Gregorc, avtorica odmevnega komentarja o "parkiranih katoliških gimnazijah".
Ravnatelji, s prvo popisanim Repoluskom, so ji takrat odgovorili, da je gimnazije "neutemeljeno parkirala na napačno mesto."
Okrogla miza se je začela z vprašanjem, kaj sploh je poslanstvo katoliških gimnazij. Direktor Zavoda sv. Stanislava mag. Tone Česen je spomnil na identiteto, ki jo katoliške šole imajo. "Ko starše vprašamo zakaj vpisujejo otroke na naše šole, odgovorijo, da zato, ker šole podpiramo to, kar se dogaja doma, v družini." Vprašanje pa je kako ohranjati to identiteto, saj vedno znova odgovarjamo na duh časa, ki nas oblikuje, je prepričan Česen.
Klara Kastelec je o svojem šolanju na ŠKG razmišljala že v članku, ki je bil objavljen v šolskem glasilu Kažipot. "Najbolj me je motila neka nenačelnost profesorjev. Če verjamemo v krščanske vrednote, bi morali v skladu z njimi ravnati in delovati." Kastelčeva je namreč prepričana, če verjameš v človeka in mu daš vedeti, da zaupaš v njegov potencial in talente, da je to najboljša popotnica za življenje.
Podobno je svoje razmišljanje strnila tudi Eva Gregorc, ki je opozorila na razkorak med tem, kar šola govori, da je in tem kar dejansko ponudi. "Pogrešala sem "nekaj več", kar se šola prodaja da je in kar potem šola ponudi in da. Ta razkorak je od prvega do četrtega letnika vedno večji in vedno bolj moteč."
Ravnatelj GAMS Samo Repolusk je prepričan, da je eden od pomembnejših izzivov kako najti vstopno točko za odnos z dijaki in kako vztrajati pri tem, kar je vzgojno prav. "Kako biti blizu dijaku in biti vseeno dosleden, da dijaka potrjuješ in ne zatreš." Opozoril je tudi na upadanje rojstev, ki se pozna pri vpisu. Za mariborsko škofijsko gimnazijo pa je specifična še slaba javna podoba Cerkve, ki močno vpliva na vpis.
Ali škofijske gimnazije res dajo "nekaj več"?
Prva je o tem spregovorila Gregorčeva, ki je za svojo izkušnjo gimnazije prepričana, da tega "nekaj več" ni dobila. "Veliko se govori o duhovnosti. Kakšna je ta duhovnost, kako se izvedeni duhovni vikendi, kakšna je kvaliteta je odvisno od posameznega razreda, generacije, duhovnega voditelja." Po njenem mnenju so bili odnosi na ŠGV boljši kot na državnih šolah, kar pa je povzročilo, da je veliko bolj bolelo tudi, ko je v teh odnosih šlo kaj narobe.
"Želela bi si, da bi škofijske gimnazije vzgajale celostno privlačne ljudi. To je težka naloga in veliko vlogo imajo pri tem tudi družine. A le človek, ki bo celostno zgrajen na vseh področjih življenja, bo aktiven: tako doma, kot tudi v družbi in cerkvi. Pokončna oseba ne bo mogla biti tiho in bo nosilec sprememb v družbi," je še dodala Gregorčeva.
Bivša dijakinja Klara Kastelec pa je povedala, da jo besedna zveza "nekaj več" vedno znova spravi na obrate. "Stalno poveličevanje naše je najboljše, najlepša, dobro, če že ne odlično, grajenje fasad. To me je prizadelo. Večjo veličino vidim v tem, da se znaš opravičiti, oprostiti bližnjemu in iti naprej. Ta zgled bolj vleče." Kot ključen problem pa je izpostavila branjenje hrbtov določenim profesorjem, ki svojega dela ne opravljajo dobro, dovolj pa je zgolj to, da so katoliški. "Veliko profesorjev bi moralo spremeniti svoje pristope. Ne delaš dobro. Pika. Se te zamenja," je prepričana Kastelčeva, ki si želi, da bi škofijske vzgajale pokončne dijake, s trdno hrbtenico, ki si bodo upali izpostaviti in se postaviti na stran šibkejših.
O zgledu, ki vleče, je spregovoril tudi dr. Samo Repolusk. Čeprav delo ravnatelja GAMS opravlja šele 8 mesecev, je prepričan, da tudi s svojim zgledom, ko prizna zaposlenim in staršem svoje napake, lahko naredi največ. "Učitelji so konec koncev tudi samo ljudje. Naloga učitelja je, da je norec, ki upa proti upanju. Ko prvič postaneš zagrenjen, ko nehaš upat v dijake, je bolje, da zapustiš svojo službo." Repolusk si za svoje dijake želi, da bi na njihovi šoli dobili občutek, da je vsak vreden neskončno več, kot njegova ocena pri tem predmetu.
Imajo bivši dijaki škofijskih gimnazij dovolj velik vpliv v družbi?
Mag. Tone Česen je prepričan, da če bi obstajal recept kako mladim vliti samozavest pokončnega državljanstva, bi lahko zadeve rešili v enem dnevu. "Tega recepta ni, je pa to naše poslanstvo in hočemo k temu vzgajati. Kljub temu pa moramo spoštovati svobodo posameznika." Česen bi si želel, da bi bili bivši dijaki bolj aktivni v raznih študentskih telesih na fakultetah.
Na ŠKG se za aktivno državljanstvo trudijo z raznimi obšolskimi dejavnostmi. "Konkreten ukrep je naprimer Socialni teden, kjer se mladi srečajo s stiskami tistih, ki so v kakršnemkoli umanjkanju, teden državljanske vzgoje, da dijaki vidijo kako državne institucije funkcionirajo," je predstavil Česen.
Novinarka Domovine Eva Gregorc je v zvezi z aktivnim državljanstvom izpostavila anketo Domovine, ki je pokazala, da 20 % bivših dijakov škofijskih gimnazij ne gre na volitve v primerjavi z državnimi gimnazijami, kjer je teh 12%. "Na škofijskih gimnazijah dobimo solni cvet, ki pa nam ga je škoda porabiti. Dobimo mlade, ki so zelo razgledani so dobili na šolah odlično intelektualno podlago, potem pa ne gredo na volitve."
Tudi mariborski ravnatelj podpira idejo, da šole prevzamejo odgovornost. "Želim si, da bi vzgajali upornike, ki so pripravljeni nekaj spreminjati, da se jih sliši v javnosti. Je pa to odvisno od posameznika. Če pa preveč silimo, lahko dobimo kontra učinek. Samo potiho lahko upamo, da se bo ta občutek odgovornosti okrepil."
V 25 letih ŠKG pa so ponosni tudi na 40 bivših dijakov, ki so šli v duhovniške in redovniške poklice. Po mnenju direktorja Zavoda sv. Stanislava, so ti neviden kvas in sol, ki pa deluje.
Celotno okroglo mizo si lahko ogledate na spodnji povezavi.
[embed]https://www.youtube.com/watch?v=5ZM1UeuZqBU[/embed]
Zadnje objave
Zakaj se čakalne dobe v zdravstvu še vedno podaljšujejo?
24. 4. 2024 ob 16:30
"Stanje zdravstva je katastrofalno", vlada pa le opazuje
24. 4. 2024 ob 13:23
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
24. 4. 2024 ob 12:33
V študentskem naselju pozivi k ubijanju Judov
24. 4. 2024 ob 12:15
Strah v Bruslju: TikTok ogroža duševno zdravje?
24. 4. 2024 ob 9:34
Ustavite levico
24. 4. 2024 ob 6:00
Kdo živi tisoč življenj?
23. 4. 2024 ob 18:45
Ekskluzivno za naročnike
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
21. 4. 2024 ob 17:30
Prihajajoči dogodki
Video objave
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 20:10
Izbor urednika
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
24. 4. 2024 ob 12:33
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
3 komentarjev
marta
Za uravnotežen pristop bi potrebovali še serijo člankov o dobrih straneh katoliških šol, zlasti pa neko primerjavo z ostalimi šolami. Tako pa polemiziramo zgolj o tem, kar se nam zdi, da je slabega in zgrešenega, in rišemo karikaturo oz. črno-belo varianto. Verjamem pa, da predvsem v želji, da se stanje premisli in po potrebi korigira – izboljša. Tudi sama ne podajam 'znanstvenih ugotovitev', ampak svoje pomisleke in zadrege, kot jih sama doživljam preko svojih otrok – dijakov katoliške gimnazije.
V katoliške šole se vpisujejo dijaki iz različnih svetovnonazorskih okolij in družin, vernih in nevernih. Dobro – ob vpisu podpišejo izjave o strinjanju z vzgojnim konceptom šole in še kakšno formalnost. Potem pa (si mislim) pride do neke zadrege s strani učiteljev: da ja ne bi bil kdo preveč prizadet, ker pač ni katolik, prilagodijo vzgojni pristop, tako da postane manj jasen in načelen, bolj 'vsem všečen' in zato medel ('ne vroč ne mrzel'). To bi utegnila biti ena nedoslednost in neskladje s 'pravili' s strani nosilcev vzgoje. A še očitnejša se mi zdi – kolikor mi otroci 'poročajo' – neposrečena kadrovska zasedba, ko poučujejo profesorji, ki niso (prakticirajoči) verniki ali imajo celo omalovažujoč odnos do temeljnih krščanskih vrednot. (Kako naj si sicer razlagam npr. izjavo učitelja, ki ob opozorilu dijakov ob začetku pouka, da niso še zmolili, odgovori: »No, pa opravite tisto formalnost,« in med molitvijo dijakov opravlja svoje 'formalnosti' med svojimi zapiski?)
Kako je glede kadrovanja, ne vem: ali ima šola (kot 'zasebnik') pri tem popolnoma proste roke ali je tudi na tem področju zavezana kakšnim državnim direktivam?
Glede financiranja misim, da je podobna zadrega: boj za vsako glavo. Ker pa je glav čedalje manj, je vsaka sprejeta in imam občutek, da se zaradi tega tudi učne načrte in zahteve prilagaja v smislu, da 'bodo vsi uspešni', kar vodi k popuščanju tako kriterijev kot slabši realizaciji učnih načrtov. Pohvalno je, da se potrudijo s tistimi, ki imajo učne težave, toda sprašujem se o smiselnosti vpisovanja na gimnazijo za vsako ceno (sploh pa vpisovanje 'po pogodbi' za učence s težjimi učnimi težavami): od nekdaj so bile gimnazije 'jagodni izbor' – pa naj se sliši še tako prezirajoče ali vzvišeno. Kdo pa pravi, da so gimnazijci 'nekaj več' ali 'kaj posebnega'? Vsak po svojih sposobnostih je lahko uspešen in srečen v njemu primernem poklicu. ('Uspešnih maturantov' imamo vse več, težko pa na hitro dobimo serviserja za pralni stroj ali dobrega mehanika … Pa bi ga kdaj 'v zlatu plačali'!)
Dijaki sami pa opozarjajo na še eno neskladje: (ne)ukrepanje ali preveč blago-popustljivo ukrepanje v primerih hujših disciplinskih prekrškov dijakov – tako v šoli kot v dijaškem domu. Namesto da bi dijaki ugotovili, da so določena dejanja in ravnanja tudi dejansko nesprejemljiva in nedopustna, izvedo, da si lahko privoščijo tudi tisto, kar je sicer po hišnem redu prepovedano in kaznivo z ukorom, izključitvijo. Kakšno sporočilo je to zanje? In kakšna vzgojna doslednost? Iz usmiljenja in krščanske ljubezni je kdaj potrebno tudi (bolj) odločno ukrepati.
MEFISTO
Kolumne ne bom komentiral, ker sem že povedal svoje mnenje o pamfletu nehvaležne dijakinje šofijske gimnazije Eve Gregorc in o tendenciozni ter nedobronamerni razpravi, ki je sledila in ki jo je vzpodbudilo uredništvo, ker je glede na razmere, v katerih delajo škofijske gimnazije, milo rečeno pretiravalo.
slovenc sm
Odlično. To so odprte debate, kjer se lahko iščejo boljše rešitve. Našim šolam manjka nekaj ključnega, in to za katoliške velja toliko bolj. Manjka samozavesti in poguma. Če je človek pogumen in samozavesten, bo premikal družbo. Tako bo tudi zasedel bolj pomembna mesta v družbi in vedno šel volit.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.