Kako jim je uspelo, ribičem?

Avatar
4
Vir slike: https://www.va

Kakšni so bili apostoli, ki si jih je Jezus izbral za svoje sodelavce? Gotovo so bili uspešni in vsak pameten kapitalist bi jih zaposlil pod vsakršnimi pogoji in jim nakazoval bajne plače, saj bi mu lahko, če bi bili tako uspešni, kot so bili pri širjenju krščanstva, v nekaj letih ustvarili multinacionalko.

Vsak, ki hoče narediti kako veliko delo, si mora zanj pridobiti somišljenike, sodelavce. To je še toliko bolj potrebno, če hoče, da se bo njegovo delo nadaljevalo tudi po smrti. Eno izmed pravil, kako uspeti, je: Izberi si dobre sodelavce. Jezusovi apostoli so bili gotovo dobri in sposobni, saj so opravili ogromno delo. Toda ali so bili takšni že prej, preden jih je Jezus poklical? Zdi se, da prej niso bili nič posebnega. Največ izmed njih jih je bilo navadnih ribičev.

Kot ribiči pa so se navadili biti potrpežljivi in vztrajni v čakanju na dobro priložnost za ulov in ko so se borili z vremenskimi neprilikami. Bili so pogumni, ko so se z borno opremo podajali na nevarno jezero, ki so ga lahko v trenutku prekrili nevihtni oblaki.

Ribič je tudi človek pravega trenutka. Prava prilika se ne pojavi vsak dan, ko pa se pojavi in kjer se pojavi, jo je potrebno izkoristiti, drugače lahko skupaj s svojo družino ostaneš lačen. Tudi pozneje kot oznanjevalci so se morali znati prilagajati trenutnim priložnostim, da so lahko oznanjali. Ribič mora znati izbrati tudi pravo vabo za pravo ribo. Kar poslušalec potrebuje tistemu bo prisluhnil in tisto ga bo nasitilo in odžejalo, zato je dajal apostol Pavel: »Mleka sem vam dal piti, ne jedi, saj je še niste zmogli. Pa tudi zdaj je še ne zmorete« (1 Kor 3,2). »Judom sem postal kakor Jud, da bi pridobil Jude; tistim, ki so pod postavo, kakor bi bil pod postavo, čeprav sam nisem pod postavo, da bi pridobil tiste, ki so pod postavo« (1 Kor 9,20).

Pravi ribič tudi ne sili v ospredje, ker lahko preplaši ribe. Pravi oznanjevalec bo ostajal v ozadju, saj ne oznanja sebe, ampak Kristusa.

Veliko dni in noči so prebili v čolnih na odprtem morju. Pogovarjali so se o marsičem, gotovo tudi o pričakovanem Mesiju in o smislu življenja. Ustvarjali so skupnost, ki je potem skoraj kot celota odšla za Jezusom ljudi lovit.

Lahko da v prejšnjem poklicu še niso pokazali vseh svojih sposobnosti? Kakšne kvalitete so še imeli? Niso bili naivni, bili so pa pripravljeni na nove izzive. Niso bili tako navezani na svoj poklic, na svoje imetje in življenje, da bi ga ne mogli zapustiti. Pustili pa so se voditi Resnici in Ljubezni. Delo, ki so ga opravili niso pripisati sebi, ampak delovanju Svetega Duha, ki jim ga je Jezus poslal. Za vse je veljalo to, kar je izpovedal sv. Pavel, ki je bil eden izmed najbolj uglednih, gorečih in izobraženih pred vstopom v Jezusovo službo: »Po Božji milosti pa sem to, kar sem, in njegova milost, ki mi je bila dana, ni postala prazna. Nasprotno, bolj kakor oni vsi sem se trudil, pa ne jaz, ampak Božja milost, ki je z menoj« (1 Kor 15,10).

V evangeliju imamo tudi primer bogatega mladeniča, ki se Jezusovemu klicu ni odzval. Njegovo ime se je izgubilo v zgodovini. Imena apostolov pa so zapisana v knjigi življenja. Človek sam se lahko odloča ali bo božje povabilo sprejel ali ne. Izbira in kliče pa le Bog sam.

Jezus je znal brati in pisati, toda vedel je, da se božje kraljestvo ne razširja predvsem s knjigami, ampak z ljudmi. Ljudmi, ki so navdušeni in ki jih lahko osebno srečamo in nam postanejo prijatelji

Izbrani najboljši iz vseh vetrov

Apostoli so bili izbrani izmed učencev. Pri Jezusu so se učili življenja po veri. Najboljši so bili sposobni, primerni in povabljeni v službo apostolov. Ne najboljši po znanju iz verouka ali teologije, niti ne najboljši pred ljudmi. Pomislimo samo na Mateja osovraženega izterjevalca davkov. Najboljši so bili po Jezusovem izboru.

Bili so vseh stanov in poklicev, značajev, sposobnosti in ideoloških usmeritev. Simon (ne Simon Peter) je bil zelot − terorist. Zeloti so bili tajna organizacija, ki se je z nasiljem, tudi za ceno lastnega življenja, borila za osvoboditev izpod rimske okupacije. Cestninar Matej pa je Rimljanom pomagal tako, da je zanje pobiral davke. Lahko si mislimo kako sta se oba spogledala, ko sta se skupaj znašla v Jezusovi druščini. Vse je združevala božja ljubezen in božja poklicanost.

Jezus jih je izbral, da bi bili z Njim. Če hočeš oznanjati Kristusa moraš najprej biti z Njim. Apostoli so bili z Njim tri leta dan in noč. Po njegovem odhodu s tega sveta pa so bili z Njim tako, kot smo lahko tudi mi − v premišljevanju božje besede, molitvi in prejemanju zakramentov.

Jezus je vedel, da ne bo na tem svetu večno, da ne bo mogel obiskati in se srečati z vsemi ljudmi vseh krajev in časov, zato si je za to delo izbral ljudi. Lahko bi namesto tega napisal knjigo, toda ni nam napisal ni niti ene besede, razen nekaj čačk v pesek, ob zasačeni grešnici, za katere še danes ne vemo kaj so pomenile. Znal je brati in pisati, toda vedel je, da se božje kraljestvo ne razširja predvsem s knjigami, ampak z ljudmi. Ljudmi, ki so navdušeni in ki jih lahko osebno srečamo in nam postanejo prijatelji. Ljudmi s katerimi lahko ustvarjamo skupnost – Cerkev.

Tega se še toliko bolj zavedamo danes, ko imamo pravo poplavo besed (samo v Sloveniji izide vsak dan deset knjig), slik in reklam vseh vrst, izgublja pa se prijateljstvo in skupnost. Tudi božja beseda sama nima in ne bo imela uspeha, če jo ne bodo oznanjevali prepričljivi apostoli. Apostoli, ki bodo živeli iz prijateljstva z Bogom, saj so njegovi poslanci, in ki bodo sposobni biti prijatelji s sočlovekom.

Apostole je Jezus pri zadnji večerji imenoval prijatelje, ker jim je povedal vse, kar mu je izročil Njegov Oče. »Izročil sem jim tvojo besedo, svet pa jih je zasovražil, ker niso od sveta« (Jn 17,14). »Kakor si mene poslal na svet, sem tudi jaz nje poslal v svet in zanje se posvečujem, da bodo tudi oni posvečeni z resnico« (Jn 17,18). Jezus je zanje trpel, da jim je lahko poslal Svetega Duha, ki jih je poučil v vsem in spolnil vsega, kar jih je učil. Z njegovo pomočjo so lahko delali še večje čudeže, kot jih je delal Jezus, kakor jim je tudi napovedal, ko je odhajal k Očetu. S svojim oznanjevanjem so spreobrnili ves tedaj znani svet in tudi nam oznanili veselo oznanilo.

Duhovni nagovor je povzet po objavi na spletni strani župnije Šempas in Osek (župnik Joško Tomažič)

4 KOMENTARJI

  1. https://www.youtube.com/watch?v=TMF5lFE-b6o
    Raje povejte zakaj je uspelo Hrvatom? Imajo vedno več zemlje, vedno več morja in še Srbe so nagnali. Kaj še rabijo? Najboljše pri vsem tem je, da ima država dovolj nizki standard, da migranti zbežijo ven in da je kljub odstopu od arbitraže zmagajo isto arbitražo. Če pa to ni uspeh, potem pa res ne vem kaj je. Mislim, da bi jim morali še enkrat izmeriti inteligenco, ker so precej pametnejši, kot kažejo tile testi http://worldpopulationreview.com/countries/average-iq-by-country/

  2. Jezus je dobro izbiral, kdo je primeren za Apostola. To je delal brez javnih razpisov niti s pomočjo Testa o vrlinah.

    Tudi tu lahko pohvalimo Jezusovo modrost in presojo. Ni gledal na njihovo spričevalo, ampak na njihovo sposobnost in zagnanost za DELO.

    Pameten človek si pač zbira dobre sodelavce. Naše leve vlade, pa se gredo NEGATIVNO selekcijo. Diploma še ni zagotovilo, da je človek sposoben in pameten. Zadnje vlade niti nočejo ob sebi pametnih, da bi jih ne zasenčili. Potem pa se vlade hitro sesuvajo.

    Jezusova “ekipa” pa je poskrbela za potomce in se ohranja že cca 2000 let.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime