Kako je zelena energija zavila Teksas v temo in mraz
POSLUŠAJ ČLANEK
Ameriško zvezno državo Teksas so v minulih dneh zajele ekstremno nizke temperature, ki so poskrbele za motnje v prometu, pa tudi pri proizvodnji električne energije. Svoje delovanje so morale ustaviti številne vetrne in plinske elektrarne, kar je v državi povzročilo obsežne redukcije električne energije.
Vzroki za to so sicer kompleksni, vendar je jasno, da ima pridobivanje bolj zelene elektrike resne učinke na stabilnost elektro omrežij. Zato je pomembno, da si nikakor ne postavljamo preambicioznih ciljev energetske strategije. V nasprotnem primeru bomo takšne izpade morda doživljali tudi v Evropi.
Čeprav obsežni zimski vdori polarnega zraka čez ameriško Veliko nižavje niso prav nič nenavadnega, je tokratno vremensko dogajanje v ZDA presenetilo prav vse. Severnejše zvezne države so na ekstremno nizke temperature dobro pripravljene. A mraz je šel tokrat še nižje, vse do Teksasa, kjer se je temperatura v nekaterih delih države spustila vse do -18 °C. Mnogo nižje, kot bi pričakovali in najnižje v zadnjih tridesetih letih.
Pričakovano so sledile težave v prometu, a kar je najhuje, sledil je tudi razpad teksaškega energetskega sistema.
Izpadi elektrike so po poročanju ameriških medijev na milost in nemilost ledenemu mrazu izpostavili več milijonov ljudi, tretjino celotnega prebivalstva. Pri tem so jo najslabše odnesli ljudje na odmaknjenih območjih, saj oblasti niso izklapljale elektrike soseskam, v katerih so bolnišnice in druge življenjsko nujne institucije. Zaradi pomanjkanja elektrike so načrpali tudi manj pitne vode, čemur so sledili še pozivi k varčni uporabi le te.
Kaosu, ki je bil posledica redukcij, je sledilo mrzlično iskanje krivcev. Po spletu so se sprva pojavile fotografije zamrznjenih vetrnic, ki zaradi nabiranja ledu niso mogle več proizvajati elektrike. Država je po podatkih teksaškega urada za električno zanesljivost tako izgubila kar za 16 gigavatov električne moči iz obnovljivih virov. A še hujši izpad je bil na področju plinskih, klasičnih (na premog) in jedrskih termoelektrarn, kjer je izpad znašal kar 30 gigavatov.
Do takšnega kaosa je v Teksasu tako prišlo zaradi več napak. Njihov elektroenergetski sistem je zasnovan precej samostojno in slabo povezan z večjima sistemoma na vzhodni in zahodni obali, zaradi česar uvoz električne energije v Teksas (pa tudi izvoz, zlasti poleti, ko so viški) ni mogoč.
V zadnjih letih so v državi veliko vlagali v zeleno energijo. Intenzivno so gradili vetrne elektrarne in termoelektrarne na premog nadomeščali z ozračju bolj prijaznimi na zemeljski plin. Z vetrnicami Teksas zagotovi slabo četrtino potrebne električne energije, s plinom pa 40 odstotkov.
Žal pa zaradi nižanja stroškov investicij (v Teksasu je tudi pozimi precej toplo) infrastruktura ni bila pripravljena na tako hud mraz. V vetrnice v severnejših predelih sveta se serijsko vgrajujejo različne zaščite pred zamrzovanjem, vključno z električnim ogrevanjem krakov. Vendar se to investitorjem ni zdelo pomembno, predpisi pa tega niso zahtevali.
Podobno je tudi stanje na plinski infrastrukturi. Cevi plinovodov so v Teksasu praviloma neizolirane, pretok plina pa se pri prenizkih temperaturah ustavi. Zato ga ni bilo mogoče poslati v termoelektrarne, kljub temu da ga je v običajnih okoliščinah dovolj.
Rešitev bo v Teksasu verjetno potrebno iskati v večji povezavi s preostalimi energetskimi sistemi v ZDA ter boljši pripravi infrastrukture na nižje temperature.
Teksaški izpad je pomembno svarilo vsem državam, ki svoje upe polagajo v zeleno energijo, da imajo tudi navidezno čistejši energetski viri svoje omejitve in potrebujejo bistveno močnejše varnostne rezerve. Zmanjšanju izpustov namreč sledi tudi zmanjšanje odpornosti sistemov na ekstremne vremenske motnje, ki v času podnebnih sprememb postajajo še pogostejše.
Najbolj intenzivno se je zelene transformacije do sedaj lotila Nemčija, ki pa obenem čuti tudi veliko nezanesljivost dobave. V primeru obsežnih vremenskih motenj, ki onemogočijo proizvodnjo iz energije vetra in sonca, jo namreč morajo reševati poljske, češke, pa tudi slovenske termoelektrarne, ki pokrivajo manko proizvodnje.
Še večje težave pa bodo nastale takrat, ko bodo zeleni prehod na obnovljive vire energije izvedle tudi te države. Z gradnjo lastnih termoelektrarn (zlasti na zemeljski plin) za primere izpadov dobave iz obnovljivih virov namreč zeleni prehod nikakor ne bo več tako ekološki, še manj pa poceni.
Vzroki za to so sicer kompleksni, vendar je jasno, da ima pridobivanje bolj zelene elektrike resne učinke na stabilnost elektro omrežij. Zato je pomembno, da si nikakor ne postavljamo preambicioznih ciljev energetske strategije. V nasprotnem primeru bomo takšne izpade morda doživljali tudi v Evropi.
Čeprav obsežni zimski vdori polarnega zraka čez ameriško Veliko nižavje niso prav nič nenavadnega, je tokratno vremensko dogajanje v ZDA presenetilo prav vse. Severnejše zvezne države so na ekstremno nizke temperature dobro pripravljene. A mraz je šel tokrat še nižje, vse do Teksasa, kjer se je temperatura v nekaterih delih države spustila vse do -18 °C. Mnogo nižje, kot bi pričakovali in najnižje v zadnjih tridesetih letih.
Pričakovano so sledile težave v prometu, a kar je najhuje, sledil je tudi razpad teksaškega energetskega sistema.
Neogrevana infrastruktura
Izpadi elektrike so po poročanju ameriških medijev na milost in nemilost ledenemu mrazu izpostavili več milijonov ljudi, tretjino celotnega prebivalstva. Pri tem so jo najslabše odnesli ljudje na odmaknjenih območjih, saj oblasti niso izklapljale elektrike soseskam, v katerih so bolnišnice in druge življenjsko nujne institucije. Zaradi pomanjkanja elektrike so načrpali tudi manj pitne vode, čemur so sledili še pozivi k varčni uporabi le te.
Iskanje krivcev
Kaosu, ki je bil posledica redukcij, je sledilo mrzlično iskanje krivcev. Po spletu so se sprva pojavile fotografije zamrznjenih vetrnic, ki zaradi nabiranja ledu niso mogle več proizvajati elektrike. Država je po podatkih teksaškega urada za električno zanesljivost tako izgubila kar za 16 gigavatov električne moči iz obnovljivih virov. A še hujši izpad je bil na področju plinskih, klasičnih (na premog) in jedrskih termoelektrarn, kjer je izpad znašal kar 30 gigavatov.
Pasti zelene preobrazbe
Do takšnega kaosa je v Teksasu tako prišlo zaradi več napak. Njihov elektroenergetski sistem je zasnovan precej samostojno in slabo povezan z večjima sistemoma na vzhodni in zahodni obali, zaradi česar uvoz električne energije v Teksas (pa tudi izvoz, zlasti poleti, ko so viški) ni mogoč.
V zadnjih letih so v državi veliko vlagali v zeleno energijo. Intenzivno so gradili vetrne elektrarne in termoelektrarne na premog nadomeščali z ozračju bolj prijaznimi na zemeljski plin. Z vetrnicami Teksas zagotovi slabo četrtino potrebne električne energije, s plinom pa 40 odstotkov.
Žal pa zaradi nižanja stroškov investicij (v Teksasu je tudi pozimi precej toplo) infrastruktura ni bila pripravljena na tako hud mraz. V vetrnice v severnejših predelih sveta se serijsko vgrajujejo različne zaščite pred zamrzovanjem, vključno z električnim ogrevanjem krakov. Vendar se to investitorjem ni zdelo pomembno, predpisi pa tega niso zahtevali.
Podobno je tudi stanje na plinski infrastrukturi. Cevi plinovodov so v Teksasu praviloma neizolirane, pretok plina pa se pri prenizkih temperaturah ustavi. Zato ga ni bilo mogoče poslati v termoelektrarne, kljub temu da ga je v običajnih okoliščinah dovolj.
Rešitev bo v Teksasu verjetno potrebno iskati v večji povezavi s preostalimi energetskimi sistemi v ZDA ter boljši pripravi infrastrukture na nižje temperature.
Težave tudi v Evropi
Teksaški izpad je pomembno svarilo vsem državam, ki svoje upe polagajo v zeleno energijo, da imajo tudi navidezno čistejši energetski viri svoje omejitve in potrebujejo bistveno močnejše varnostne rezerve. Zmanjšanju izpustov namreč sledi tudi zmanjšanje odpornosti sistemov na ekstremne vremenske motnje, ki v času podnebnih sprememb postajajo še pogostejše.
Najbolj intenzivno se je zelene transformacije do sedaj lotila Nemčija, ki pa obenem čuti tudi veliko nezanesljivost dobave. V primeru obsežnih vremenskih motenj, ki onemogočijo proizvodnjo iz energije vetra in sonca, jo namreč morajo reševati poljske, češke, pa tudi slovenske termoelektrarne, ki pokrivajo manko proizvodnje.
Še večje težave pa bodo nastale takrat, ko bodo zeleni prehod na obnovljive vire energije izvedle tudi te države. Z gradnjo lastnih termoelektrarn (zlasti na zemeljski plin) za primere izpadov dobave iz obnovljivih virov namreč zeleni prehod nikakor ne bo več tako ekološki, še manj pa poceni.
Povezani članki
Zadnje objave
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Golob zavrnil ponudbo evropskih naprednjakov, da postane njihov spitzenkandidat
18. 3. 2024 ob 6:31
Lažnivi svet »sončnega kralja« Roberta Goloba
17. 3. 2024 ob 16:30
Politični razkol
17. 3. 2024 ob 9:30
Ekskluzivno za naročnike
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Domovina 139: Laži socialista Goloba
13. 3. 2024 ob 9:00
Franc Bole: »oče urednik«, pionir in velikan katoliške medijske scene
11. 3. 2024 ob 16:11
Prihajajoči dogodki
MAR
19
Predstavitev knjige o Virgilu Ščeku
11:00 - 12:00
MAR
19
Slovesne večernice
18:00 - 19:00
MAR
19
MAR
20
Video objave
Odmev tedna: Mučeniki, cvetje in komunikacija
15. 3. 2024 ob 20:37
Odmev tedna: "svobodni" odhodi in pripravljenost strank na evropske volitve
8. 3. 2024 ob 22:07
Vroča tema: RTVS je prevzela trda levica
6. 3. 2024 ob 20:31
5 komentarjev
obrambapes
poravek: lani poleti, ne ne vem kako mrzle
obrambapes
To sedaj zveni kot 'nikar zelene energije'. Problem ni v sami zeleni energiji, saj kot sami navajate, na severu ZDA imajo rešitve. Gre enostavno za to, da na jugu na to niso mislili, saj si niso mogli predstavljati takega ekstremnega mraza. Globalno segrevanje pa je neusmiljeno in navaditi se bodo morali na to. To kar se dogaja sedaj jim bo dobra šola.
In še nekaj: V Teksasu, kot tradicionalno republikanski državi, je trg elektrike močno sprivatiziran, za razliko od severnih demokratskih držav kjer več ali manj prevladujejo velika državna energetska podjetja. In seveda, privatnikom se je v želji po čim manjših stroških in čim večjih dobičkih zdelo zaman vlagati že v zastarelo infrastukturo, kaj šele da bi pomislili na zmrzal ... no, zdaj pa imajo.
Zelena energija torej da, a z ustreznimi varovali. Ta dogodek bi moral biti šola tudi za Evropo. Očitno se da, kar dokazujejo severne ZDA s svojimi rešitvami, navedenimi v članku.
Enako se lahko zgodi tudi v Evropi. Konkretno, letos poleti sem bil v Porurju in Westfaliji, kjer naj bi bilo pretežno atlantsko podnebje, torej mila poletja in ne vem kako mrzle zime. Ko pa sem bil jaz tam pa je bil tak vročinski val (podnevi do 40 stopinj, ponoči nekje 25, da spati nisem mogel, podnevi pa če ne bi kar naprej se ustavljalna črpalkah (sem namreč kolesaril) bi dehidriral.
Torej se lahko zgodi tudi polarni val pozimi. Ravno ta atlantska področja pa so zaradi vetra najbolj posejana z vetrnicami in odvisne od njegove energije.
Teodor
Bolj zanimivo vprašanje je kam je šlo globalno segrevanje. Nekateri bodo dejali, da je to samo vreme ( vedno to rečejo, ko so soočeni z mrazom), ampak najtoplejše leto doslej je bilo 2003, pred 18 leti torej. Po Alu Goru bi že lansko leto moral biti New York potopljen. Neprijetna resnica res.
Kraševka
Biden je dal državljanom ZAGOTOVILO, da bo z njegovo vlado Amerika postala bolj normalna.
Dejal je, da bo tudi vedno bolj zelena. Kaj pravi sedaj, ko je postala "bela" in mrzla?
obrambapes
V Teksasu so naoblasti republikanci, več ali manj!
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.