Kako je zaradi Evropske komisije Severna Irska spet zadrževala dih

Uredništvo
0

Embed from Getty Images

Severna Irska je območje, kjer se je leta 1998 končalo obdobje vojne na ozemlju Velike Britanije, ki je trajalo več kot 25 let. Na obeh straneh je umrlo mnogo ljudi.

Zdi se, da smo v 23 letih od podpisa sporazuma najbliže temu, da se nasilje na severnem delu irskega otoka spet začne. Prejšnji teden smo bili temu precej blizu, ko je Evropska komisija uvedla nadzor nad izvozom cepiva iz EU.

Pogledali smo, zakaj je trda meja na irskem otoku tako nezaželena tema, in zakaj obuja spomin na večletno nasilje.

Evropska komisija je minuli petek zvečer v nepreglednem postopku, ki še vedno dviga prah, odločila, da uvede nadzor nad izvozom cepiv iz EU na Severno Irsko, da ta ne bi postala “stranska vrata” za pošiljanje cepiv iz EU v celotno Združeno kraljestvo. S tem je predlagala sprožitev 16. člena v severnoirskem protokolu iz ločitvenega sporazuma, ki v skrajnem primeru dopušča uvedbo trde meje na irskem otoku.

To je sprožilo burne kritike v Združenem kraljestvu in na Irskem, severnoirski uradniki pa so doživeli občutno povečanje groženj, zaradi česar so celo ustavili mejni nadzor nekaterih proizvodov, ki se izvaja v skladu s severnoirskim protokolom iz ločitvenega sporazuma EU in Združenega kraljestva. Bruselj je nato svojo sporno odločitev hitro umaknil.

Ukrep omogoča 16. člen severnoirskega protokola, enega ključnih delov sporazuma o britanskem izstopu iz EU. Njegov namen je preprečiti trdo mejo med Irsko, ki je članica unije, in Severno Irsko, ki je del Združenega kraljestva. 16. člen protokola omogoča enostransko neupoštevanje delov dogovora, če ena od strani oceni, da ti povzročajo “gospodarske, družbene ali okoljske težave”.

Severnoirska premierka Arlene Forster je kljub temu 2. februarja celo zahtevala odpravo dela sporazuma o brexitu. »Protokol je neizvedljiv, bodimo jasni. Treba ga je zamenjati, saj bodo v nasprotnem primeru tu na Severnem Irskem resnične težave,« je opozorila Fosterjeva.

Evropska komisija in Velika Britanija sta nato v skupni izjavi po sredinem virtualnem sestanku izrazila zavezanost velikonočnemu sporazumu iz leta 1997, ki je po treh desetletjih prinesel mir na Severno Irsko, ter pravilnemu izvajanju protokola. To naj bi vključevalo ščitenje pridobitev mirovnega procesa na Severnem Irskem, ohranjanje stabilnosti ter izogibanje motnjam v vsakodnevnem življenju prebivalcev Severne Irske in trdi meji na irskem otoku.

Zakaj se na Severnem Irskem tako zelo bojijo trde meje med Irsko in Veliko Britanijo?

Zakaj je vsako enostransko dejanje, ki prinaša možnost za trdo mejo na Severnem Irskem, s takšnim odporom sprejeto v tem britanskem delčku irskega otoka?

Dejstvo je, da je odprta meja med Republiko Irsko in Severno Irsko izredno pomembna za prebivalce obeh območij, in da bi ponovna postavitev kontrolnih točk lahko spodbudila ponoven val nasilja v Severni Irski ter ogrozila življenja ljudi, ki bi upravljali te kontrolne točke.

Združeno kraljestvo in Irska sta sklenili “cono CTA”, opredeljeno s sporazumom o prehajanju meje med Severno Irsko in Republiko Irsko leta 1923. To je dogovor glede nenapovedanih potovanj, ki je pomenil, da se v potovanjih med državama ne pregleduje potnih listov državljanom Irske in Združenega kraljestva. To se je spremenilo med leti najhujšega nasilja, ko 25 let ni bilo mogoče prehajati meje, po podpisu Velikonočnega sporazuma pa je zopet postalo realnost, ki bi se lahko ob trdi meji zopet izgubila. To bi zagotovo pomenilo val nasilja.

Velikonočni sporazum je skupno ime za 1998 leta podpisani Večstrankarski sporazum in Britansko-Irski sporazum, ki sta skupaj končala večino nasilja zaradi katerega je Severna Irska trpela od sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Dogovor je bil formalno sklenjen med britansko in irsko vlado ter osem Severno Irskih političnih strank, vključno s Sinn Féin, Ulstrsko unionistično stranko (UUP), SDLP in Zavezniško stranko (Alliance).

Dogovor pa je prinesel tudi razorožitev paravojaških organizacij. Da bi bil dogovor sprejet, je moral z večino zmagati referendum tako v Severni Irski kot v Republiki Irski. Na Severnem Irskem je za sprejetje samega Velikonočnega sporazuma glasovalo 71% ljudi, na referendumu v Republiki Irski pa je zanj glasovalo neverjetnih 94 % volivcev.

Pomemben del Velikonočnega sporazuma je tudi možnost, da lahko vsak državljan Severne Irske izbere svoje državljanstvo med Irskim, Britanskim ali obojim. Tako bi imel ob ponovnem pojavu trde meje nekdo, ki ima irsko in ob tem seveda evropsko državljanstvo veliko več pravic pri prehajanju meje kot tisti z britanskim.

Ta dva problema sta za prebivalce Severne Irske izredno pomembna, ob zaostrovanju in zapiranju meje pa bi lahko postala tudi vzroka za ponovno radikalizacijo in nasilje – v ekstremnih primerih bi lahko celo povzročila ponovitev obdobja “The Troubles” in s tem prekinila težko izborjeni mir v Severni Irski.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime