Kako je z odrešenjem za tiste, ki niso Judje ali katoličani

Avatar
5

Današnji evangelij nas poučuje o odrešenju ljudi, ki niso Judje. Za nas je odrešenje od nekdaj del naše vere. Ampak v Jezusovem času je bilo “odrešenje za vse narode” razmeroma nova ideja.

Preroki so sicer napovedali, da bo odrešenje doseglo tudi ljudi, ki niso judovske krvi, a Judje so tovrstno učenje sprejemali z velikim zadržkom. Celo Jezus nam pogosto pove, da je bil poslan “svojemu ljudstvu” – Judom, kot lahko slišimo v današnjem evangeliju.

Celo danes najdemo ljudi s prepričanjem, da vse, ki niso katoličani, čaka pekel. To je vsekakor v nasprotju s katoliškim naukom. Prav tako po drugi strani nihče ne uči, da bomo odrešeni vsi, še manj, da nam za odrešitev ni potrebno storiti ničesar. Obstajati mora nek odziv na Boga, četudi se tega oseba morda sploh ne zaveda.

Ampak Božja milost je neverjetna. Tako kot je nekoč vrata odrešenja na široko odprl sam Jezus, lahko to danes naredi tudi Cerkev. Ampak vedno skozi Jezusa in njegovo Cerkev.

Tudi današnje prvo berilo prenaša besede preroka Izaija ljudem tistega časa, da so lahko odrešeni tudi člani drugih narodov: “tujce, ki se bodo pridružili GOSPODU, da bi mu služili, ljubili GOSPODOVO ime in bili njegovi služabniki, vse, ki bodo pazili na soboto in je ne bodo skrunili, temveč se bodo držali moje zaveze, bom pripeljal na svojo sveto goroin jih razveseljeval v svoji hiši molitve.” Govor je o tujcih, ki to tudi ostanejo, a vseeno sledijo veri Judovskega ljudstva. Bistvo Izaijevega sporočila je, da so vsi lahko odrešeni. A hkrati ne pravi, da tudi bodo vsi odrešeni.

Drugo berilo je iz pisma Rimljanom in še enkrat poudarja zgornje sporočilo. Sveti Pavel pravi, da je Božja beseda Judovskemu ljudstvu nepreklicna in še vedno velja. Vedno se moramo zavedati, da je naše odrešenje prišlo skozi Judovski narod in da naša Nova zaveza ne razveljavlja Stare zaveze, torej nauka pred njo.

Nazadnje nas evangelij po Mateju seznani s kanaansko žensko. Ta ljubi svojo hči in si zanjo želi ozdravljenja. Ljubi jo dovolj, da se obrne na Jezusa in se z njim celo zaplete v razpravo. Jezusov odgovor se nam morda zdi trd, a nam hkrati sporoča, da vera ni omejena le na judovsko ali krščansko ljudstvo. Vera, tudi v Jezusa, obstaja tudi neodvisno od vseh spremljajočih verovanj, ki smo jih sami vajeni.

Sicer je jasno, da je običajna pot do Boga preko Jezusa Kristusa in njegove Cerkve. Danes bi mnogi radi bili izjema od tega in iskali druge poti, a to pogosto izvira zgolj iz negotovosti. Raje kot to moramo dovolj zaupati v Božjo ljubezen, da lahko (p)ostanemo navadni verniki.

Avtor duhovnega nagovora je oče Filip iz benediktinskega samostana Jezus v puščavi iz Novega Meksika, ZDA

5 KOMENTARJI

  1. Jezus ni nikoli odprl nobenih vrat. Vrata so vedno bila odprta in vsak vstopi skoznje samo in izključno preko svojega lastnega obnašanja in ljubezni do drugih.

    Vsak odreši sam sebe, gre torej za samoodrečenje. Ali pa samouresničitev, razsvetljenje, ravnovesje, harmonijo, notranji mir. To je vse isto. Ko to dosežeš, je to to in si pripravljen, da se z Bogom ponovno zliješ v Eno.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime