Kako je Prešičkov mobing postal Šarčev problem

Martin Nahtigal
8

Dejan Prešiček ni več minister za kulturo, z njim pa z ministrstva odhajata tudi državna sekretarja Vojko Stopar in Jan Škoberne. Takšna je zahteva predsednika vlade Marjana Šarca, ki je sprejel ponujen odstop ministra Dejana Prešička ter Socialnim demokratom velel, naj predlagajo novo vodstveno ekipo Ministrstva za kulturo. A po Šarčevem mnenju glede stanja na ministrstvu niso nedolžni niti zaposleni, ki se naj “ozrejo vase in pri sebi preverijo, če so res naredil vse za razvoj te države.” smo zapisali v Domovini ob včerajšnji tiskovni konferenci premierja Šarca. (tukaj)

Židanova žerjavica

Ko se je zgodba pričela odvijati in je dobivala zalet v medijskem prostoru, sta težkokategornika Židan in Šarec modro molčala. Vendar je v pravem trenutku predsednik Socialnih demokratov, v čigar kvoti je trenutno ministrstvo za kulturo, žerjavico v celoti predal premierju Šarcu. Mojstrska poteza, ki ni iz Prešička naredila problem stranke oz. kadrovski problem koalicijskih kvot, ampak je postala problem premierja.

Mojstrska poteza, ki ni iz Prešička naredila problem stranke oz. kadrovski problem koalicijskih kvot, ampak je postal problem premierja.

Šarec je sicer v uvodu tiskovne konference poskušal nekoliko nerodno to stvar obrazložiti z besedami, ki so nam dale jasno vedeti, da se ne zaveda odgovornosti svojega položaja. Ekipa ministrov je premierjeva ekipa in njihovo delo je odraz dela vlade. Že res, da prihajajo iz strankarskih kvot, vendar pa si njihovo delo ali napake naloži nase premier, ki jih je sprejel v “svojo” ekipo. To paradigmo pa je Šarec s svojimi preteklimi potezami tudi zakoličil in se sedaj iz nje ne more izvleči. Prešičkova ponudba odstopa mu je situacijo olajšala in je lahko zaključil v svojem značilnem vsevšečnem kvazi-Drnovškovem stilu.

Mobing ali ne mobing

Zgodba okrog ministrstva za kulturo je v prvi vrsti tragična in žalostna. Ministrstvo za kulturo je izgubilo enega svojega zaposlenega, ena slovenska družina je ostala brez očeta in moža. Kako in zakaj je domnevno obnašanje ministra Prešička ter njegove ekipe do tega zaposlenega doprinesla k njegovemu samomoru, mora pokazati temeljita in objektivna preiskava.

Če bo preiskava ugotovila, da je bil mobing ministrske ekipe faktor pri samomoru, morajo za to kazensko odgovarjati.

Novinarska zgodba je eno. Politične izjave so drugo. Brez senca dvoma, manipulacij in interpretacij pa je lahko samo primerna preiskava policije ter drugih organov. In tudi v tem primeru zgolj “politična odgovornost” ministra in njegove ekipe ne sme biti manever zaključka celotne zadeve. Če bo preiskava ugotovila, da je bil mobing ministrske ekipe faktor pri samomoru, morajo za to kazensko odgovarjati. Ne, da jih bomo v nekaj mesecih, ko se bo medijska lupa obrnila drugam, videli ponovno pa na nekem drugem ministrstvu v kvoti iste stranke. Kajti potem bodo ti kadri res problem Židanovih Socialnih demokratov in ne vlade Marjana Šarca.

Slovenska javna uprava

Slovenija je majhna in njena javna uprava je največja zaposlovalna mreža v državi. Tako kot radi rečemo, vsi se poznamo med seboj. In to je vedno grenko-sladka ugotovitev. Sladka, ko se vklopi slovenska bolezen “bo že nekdo nekaj zrihtal”. In grenka, ko pride do dela z nemogočimi sodelavci, ki imajo vsi pogodobe za nedoločen čas, pri tem, da je vsak izmed njih še nekje politično, gospodarsko ali družbeno povezan.

Kar naenkrat se prebudi sentiment, ki je nastal zaradi “krize slovenstva po boljševiški revoluciji”, kot je zapisal nedavno umrli Justin Stanovnik, sentiment sklonjene glave in mantre, da se “ni dobro zapenjati”. Tako imamo v naši javni upravi veliko dobrih delavcev, ki jih sistem uravnilovke in politično povezanih sodelavcev tlači navzdol. Sistem, ki ni sposoben ne samorefleksije ne samoizločanja neprimernih kadrov.

Po pripovedovanjih nekaterih je bil Prešiček “mobingaš” že prej. Po razlagah drugih se je k tragediji posameznika prilepila politična oportuna korist in želja po menjavi koleričnega ministra. Kaj je bilo res, upajmo, da bo pokazal čas. Trajna rešitev naše javne uprave pa na koncu dneva ni odstrel enega Prešička, ampak zamenjava in/ali ukinitev celotnih podsistemov, ki dušijo naš javni servis. Ter postavitev poštenih standardov za opravljanje dela v dobro vseh državljanov.

Večna luč naj mu sveti in naj počiva v miru.

8 KOMENTARJI

  1. Tokrat premier Šarec res ni imel težkega dela.

    Po eno strani je Prešiček do konca delala napako za napako, po drugi strani pa mu je agrarni komunist Židan, ki je tudi predsednik stranke SD, na novinarskih konferencah najmanj dvakrat na pladnju ponudil njegovo glavo.

  2. Serpentinsek se je nagledal Davoskega snega in pravljicne zimske idile….. Dobro je placal za dobljeno, a manj z njegove strani je bilo storjeno..v hribu….in po snezno visoko gorskem tihozitju, Serpentinsek prisel domov je, da preseka vozel ta Arabski, ki Prasicek se mu pravi…a glej ga hudica, ko prisel je v ta hram, ki stalca se mu pravi, je bila stalca zasvinjana, smrdelo je neznosno… pa je Prasicka pognal cez prag, da bi stalco onecistil vse nadloge …kot se temu pravi!

  3. Kljub utemeljeni domnevi, da je bivši kulturni minister Dejan Prešiček neslavno zaključil ministrsko kariero zaradi nesprejemljivega osebnega značajskega, etičnega in profesionalnega primanjkljaja, pa je še hujša posledica javnega razkritja nekulturnega, nehumanega, protizakonitega ter neetičnega mobinga in zlorab pooblastil na ministrstvu za kulturo spoznanje, da je sedanji “monopol” oz. neustavno prisvojena odgovornost ene stranke (SD) za področje kulture in kulturne politike v RS skrajno vprašljiva in hudo sporna.
    Kako lahko pričakujemo od vodstva stranke SD Dejana Židana, ki je predlagalo tako spornega kandidata in njegova prva pomočnika ter ki je do zadnjega populistično, solidarnostno in pajdaško branila “svojo” trojico visokih državnih funkcionarjev tudi po vseh javnih razkritjih, da bo zdaj ponovno iz svojih vrst našla in ponudila strokovno, politično in etično primernejše kandidate z neprimerno več ugleda v kulturni javnosti in z bistveno več sposobnostmi edino sprejemljivega spoštljivega in demokratičnega sodelovanja s kolektivom strokovnih in administrativnih sodelavcev na ministrstvu?
    Zakaj prepuščajo premier vlade RS Marjan Šarec, celotna vlada ter vladajoča koalicija 5 + 1 posamezna področja družbenega in javnega življenja v neustavno-pravni in nezasluženi “fevd” posamezni stranki, kot denimo prepuščajo kulturo in izobraževanje zdaj stranki SD? (Najbrž ni naključje, da so ministrstvo za kulturo zdaj prepustili v upravljanje in odgovornost kar ministru za izobraževanje in šport dr. Pikalu (SD), kar pomeni da je Šarec ponovil “zgodbo” iz časov Janševe vlade in skupnega ministra dr. Turka.) Afera Prešiček je v vseh svojih razsežnostih pokazala, da ena sama stranka ne zmore najti najprimernejših kandidatov niti za ministrsko funkcijo, kaj šele da bi smela zasesti vse državne funkcije s posebnimi pooblastili na ministrstvu.
    Vsekakor bi bil že čas, da bi premier Marjan Šarec in vlada RS prevzeli v celoti nase skrb in odgovornost za vse kadrovske izbire na ministrstvih in da svoje ustavno in zakonsko dodeljene odgovornosti in pristojnosti nebi več neustavno in alibično prelagali na vodstva posameznih koalicijskih strank in njihovih prvakov ter si s tem v posameznih neuspešnih primerih alibično “umivali roke” pred javnostjo. Za zgrešeno in napačno kadrovanje na ministrstvu za kulturo je brez dvoma odgovorno vodstvo SD s predsednikom Dejanom Židanom in vodjo poslanske skupino Matjažem Hanom na čelu, a nič manj tudi premier Šarec in vsi ostali ministri njegove vlade RS, ki so to parcialno odločitev SD brez pomisleka podprli in potrdili.

  4. Zanimivo,kako zmoremo isto potezo iz različnih zornih kotov različno oceniti.Posebno,ko nam je avtor poteze znan in tudi vsi ostali v “vrsti”.
    Židanovo potezo “metanje vročega kostanja(Prešiček)” predsedniku vlade Šarcu,vidi avtor članka kot “mojstrstvo”,jaz pa kot zadrego,nespretnost,nesposobnost ,strahopetnega predsednika SD (Židana ).
    “Vroči kostanj” je “kombinacija Han-Prešiček-Škobrne”.
    Zakuhati “godljo” na kulturnem ministrstvu zadnjima dvema sploh ni bilo težko.Če smo si zapomnili dogodke pred leti (kultura-revolucija),ko se je že marsikaj videlo (delavci na ministrstvu in tisti “prepotentni vele-kulturniki” (pravih kulturnikov ni bilo zraven !!,to je tretja stran!)).Potem ni težko dojeti,da je bila “kritična masa” pripravljena,ko je prišlo po volitvah novo vodstvo ministrstva.
    Ko se “lahko eksplozivne snovi” mešajo se lahko marsikaj nepredvidenega pripeti.Zgodilo se je najhujše,kar se je lahko : smrt nedolžnega človeka.Tragedija!Katastrofa ! V istem trenutku bi moral odstopiti minister in vsaj eden od državnih sekretarjev ( informacije na portalih s “prstom” kažejo na J.Škoberneta-zanimivo,kje je ?,a ni čudno kako je “poniknil”,pravijo,da je na dopustu,a res ?).To pa ne,minister že ne bo odstopil ! “Slovenska folklora” razumevanja odgovornosti!
    In se je začelo “pacanje”,”akrobacije”,gotovo notranje “premlevanje”.In po moje tu nastopi Han ( v tem trenutku gotovo najbolj rangiran “operativec” SDeja ) , Židan rahlo počepa,menca,se znoji,ne ve kaj bi.Han poiskuša vse,a hitro oceni,da se ne da obraniti ministra-kolerika,ki je ob tem tako neroden,da sam sebe odstavi,čeprav je trdil,da nima za kaj odstopiti.”Nekdo iz tega kroga” sproži “akcijo iz obupa” pisanje podpor ministru.Po drugi strani pa se državni sekretar zvito skriva.In to mi je v tej situaciji izjemno čudno.Česa ga je strah,česa se boji ?
    Zgodi se tiskovna konferenca vrlega Židana.V rokah ima zelo “vroč kostanj”,ki ga izjemno “peče”-notranji in zunanji razlogi.Ko ga več ne more držati,ga iz muke (in ne mojstrstva) vrže Šarcu ( Švica in vikend sta mu prišla kot naročena).Židan si je močno odahnil in poudaril- besede,ki jih je uporabil, kažejo na njegove sposobnosti,ki niso voditeljske ( on je vse prej,samo voditelj ne)- da jih (minister) mora dobiti po prstih in da ni kriv !! Ubogi Židan ! Ta človek ni mojster v politiki,morda kje drugje!
    Šarec je “darilo” sprejel in ga lepo izkoristil.Še zrastel je,čeprav bi v takšni situaciji moral vsaj klecniti.Pa ni!
    To je “slovenska posebnost” !
    Slovenska posebnost (nora posebnost) je tudi imenovanje ministrov. Še eden “alibi” za predsednika vlade.V tem primeru ga izkorišča tako,da daje stranki SD “darilo”, možnost za novo ekipo na ministrstvu,ki poleg šolskega,najbolj direktno vpliva na družbo- njeno “miselnost” (namerno ne uporabljam bolj primernih besed). In smo spet “tam”! Predsedniku vlade se “smeji” ! Koalicijo obrača kot “šolarčke”.Cerar,Židan,Bratuvškova ,Bog jim pomagaj ! .Erjavec se je lepo “potuhnil”,na pravem ministrstvu uživa “kot bubreg v loju”.Kaže še na boljše! Levica zaletava,čaka na EU-volitve.Po njih bo “letelo perje” !
    Martin,ne,ne mojstrstvo,ampak zadrega,strah in nesposobnost !!
    Bojim se,da je globoka oblast našla človeka,ki ga je dolgo iskala ! Včasih najdeš tam,kjer najmanj misliš,da ga lahko najdeš !

  5. Dokler bodo posamezna ministrska mesta in mesta državnih sekretarjev ter drugih visokih državnih funkcionarjev v izvršni veji oblasti pojmovana in tudi v praksi razdeljena kot “povolilni plen”, ki si ga bodo samovoljno delili in razdelili prvaki strank vladajoče koalicije, na najodgovornejše položaje niti po naključju ne bodo postavljeni strokovno, politično in etično najkompetentnejši državljani RS, ampak strankarskim prvakom najzvestejši in tudi značajsko najbolj všečni in “kompatibilni” potencialni strankarski “aparatčiki” oz. brezdušno povzpetniški karierni “biciklisti”, ki se ponižno in sladko smehljajo in (u)klanjajo “višjim” funkcionarjem od sebe, ter vztrajno, vneto in brez milosti prezirljivo “brcajo” navzdol, proti brezimni množici podrejenih.
    V isti koalicijski stranki (SD), na isti način in po istih politikantskih pristran(kar)skih metodah, kriterijih in merilihi, kot je bil kadrovan “odstopljeni” minister Dejan Prešiček, nikakor ni mogoče pričakovati ne strokovno ne politično in ne etično kompetentnejšega ministra za kulturo in tudi ne bolj strokovno domišljene ter demokratično izoblikovane strategije in taktike državne kulturne politike.
    Zgolj zamenjava oseb (iz istega in vse skromnejšega strankarskega kadrovskega “hleva”), brez nujne zamenjave neuspešne politike kadrovanja ter brez nujnega strateškega strokovnega snovanja in demokratičnega sprejemanja dolgoročnejše kulturne politike, ne bo izboljšala ničesar. V najboljšem primeru bo nova kadrovska zasedba na razsutem in razvrednotenem ministrstvu vsaj do neke mere izboljšala in do ravni dostojne kultiviranosti sanirala medsebojna razmerja med zaposlenimi in imenovanimi funkcionarji na ministrstvu za kulturo, kar pa je predpogoj za vse ostale bistveno zahtevnejše in odmevnejše razvojne naloge in izzive.

Dodaj odgovor za Strankarski "biciklisti" v začaranem krogu! Prekliči

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime