Kako je mogoče, da ameriški rušilci trčijo s komercialnimi ladjami?
POSLUŠAJ ČLANEK
Ocean se zdi neizmerno prostran in sodobna tehnologija zelo napredna, a kljub temu se ameriške vojaške ladje v Pacifiški floti letos vedejo sila nenavadno.
Najbolj odmevni sta bili poletni trčenji raketnih rušilcev USS Fitzgerald in USS John McCain v kontainersko ladjo oziroma v tanker, manj pozornosti javnosti pa sta pritegnila še dva letošnja incidenta; zadnjega januarja je pri japonski obali ob dno zadela ameriška raketna križarka USS Antietam, 9. maja pa je še ena križarka, USS Lake Champlain, pri Korejskem polotoku trčila z ribiško ladjo.
Nekateri omenjajo kibernetske grožnje in namerno motenje GPS sistema, a strokovnjaki pravijo, da gre v večini primerov za bolj "staromoden" problem - človeško napako.
Kar štiri vojaške ladje 7. ameriške flote v Pacifiku so se letos zapletle v večje incidente, od tega tri v trčenja s civilnimi plovili. Ladje so bile močno poškodovane, razrešeni so bili njihovi poveljniki ter vrhovni poveljujoči 7. flote, vice-admiral Joseph Aucoin, čeprav je bil tik pred upokojitvijo. In kar je še pomembneje, v trčenjih je življenje izgubilo 17 ameriških mornarjev, 7 na rušilcu USS Fitzgerald in 10 na USS John McCain.
V preiskavah incidentov je namreč mornarica krivdo za trčenja prevzela nase. Josepha Aucoina so razrešili zaradi "izgube zaupanja v njegove sposobnosti poveljevanja", poveljniki ladij pa so se morali posloviti zaradi "slabe presoje situacije" (pri čemer ni pomembno, ali so bili v tistem trenutku sami neposredno vpleteni v proces poveljevanja ali ne).
Res da so se trčenja zgodila ponoči, a pojavlja se vprašanje, kako je mogoče, da sodobne vojaške ladje, opremljene z najnovejšo radarsko, GPS, identifikacijsko in navigacijsko tehnologijo, spregledajo dvestometrski tanker.
Najprej je treba povedati, da širše območje, kjer so se zgodila trčenja, velja za eno najprometnejših na svetu. skozi Malajsko ožino v bližini Singapurja, kjer je USS John McCain trčil v tanker, je recimo letos peljalo že skoraj 81 tisoč plovil, tako civilnih kot vojaških.
Število ladij v svetovni pomorski trgovski mreži skokovito narašča in je konec leta 2016 znašalo že 56 tisoč plovil. Od leta 2004 se je flota po tonaži podvojila.
A vseeno, "če izvajate radarsko stražo in vizualno opazovanje, potem se trkom da izogniti," je za BBC dejal Peter Roberts direktor vojaških znanosti pri Royal United Services institute (RUSI).
A včasih se na ladjah enostavno preveč zanašajo na tehnološke instrumente, ki naj bi opozorile na trčenje, namesto da bi skrb nad tem imeli člani posadke.
Roberts je za BBC opisal svojo izkušnjo potovanj na komercialnih ladjah, kjer včasih na mostu ni bilo sploh nikogar: "ko se na radarju oglasi alarm, se zanašajo na to, da bo ta že zbudil tistega, ki je v delovni izmeni."
Kaj takšnega si težko predstavljamo na vojaških ladjah, kjer pregovorno veljata red, disciplina in strogo izvajanje dolžnosti. A očitno ni več povsod tako.
Preiskava trčenja rušilca USS Fidzgerald s kontejnersko ladjo v bližini japonske obale 17. junija letos je denimo razkrila, da je posadka storila serijo resnih napak, ki so na koncu pripeljale do trčenja, pišejo v USA Today. In če ne bi bilo požrtvovalnega reševanja ladje po vdoru vode v ladijski trup, bi rušilec najbrž potonil s posadko vred.
Na spletu so se pojavile tudi teorije zarote o vdoru hekerjev sovražnih držav v ameriške kibernetske sisteme in motenju GPS signala, ki bi prikazal napačne koordinate ladje.
Slednje je sicer mogoče izvesti in se je poleti tudi zgodilo ruski ladji na Črnem morju, katere koordinate je GPS postavil 20 kilometrov znotraj celine.
A tovrstno zavajanje GPS signala drugačne koordinate pokaže vsem ladjam na območju, kar pa v primeru zgornjih incidentov ni bilo tako.
Trčenja med komercialnimi plovili se na morju redno dogajajo, a ponavadi ne pritegnejo toliko medijske pozornosti, kot v primeru vpletenosti vojaških ladij.
Posadke na velikih čezoceankah so ponavadi narodnostno in kulturno mešane ter se pogosto niti jezikovno ne razumejo najbolj med seboj. Prav tako vse bolj skrbi njihovo zanašanje na tehnologijo, namesto na človeško opazovanje in pozornost.
Kljub vsemu na svetovnih morjih iz leta v leto potone manj ladij. V letu 2016 so tako valovi pogoltnili 85 velikih ladij, 16 % manj kot leto poprej. Od vseh teh je zgolj ena potonila zaradi posledic trčenja.
Najbolj odmevni sta bili poletni trčenji raketnih rušilcev USS Fitzgerald in USS John McCain v kontainersko ladjo oziroma v tanker, manj pozornosti javnosti pa sta pritegnila še dva letošnja incidenta; zadnjega januarja je pri japonski obali ob dno zadela ameriška raketna križarka USS Antietam, 9. maja pa je še ena križarka, USS Lake Champlain, pri Korejskem polotoku trčila z ribiško ladjo.
Nekateri omenjajo kibernetske grožnje in namerno motenje GPS sistema, a strokovnjaki pravijo, da gre v večini primerov za bolj "staromoden" problem - človeško napako.
Kar štiri vojaške ladje 7. ameriške flote v Pacifiku so se letos zapletle v večje incidente, od tega tri v trčenja s civilnimi plovili. Ladje so bile močno poškodovane, razrešeni so bili njihovi poveljniki ter vrhovni poveljujoči 7. flote, vice-admiral Joseph Aucoin, čeprav je bil tik pred upokojitvijo. In kar je še pomembneje, v trčenjih je življenje izgubilo 17 ameriških mornarjev, 7 na rušilcu USS Fitzgerald in 10 na USS John McCain.
V preiskavah incidentov je namreč mornarica krivdo za trčenja prevzela nase. Josepha Aucoina so razrešili zaradi "izgube zaupanja v njegove sposobnosti poveljevanja", poveljniki ladij pa so se morali posloviti zaradi "slabe presoje situacije" (pri čemer ni pomembno, ali so bili v tistem trenutku sami neposredno vpleteni v proces poveljevanja ali ne).
Res da so se trčenja zgodila ponoči, a pojavlja se vprašanje, kako je mogoče, da sodobne vojaške ladje, opremljene z najnovejšo radarsko, GPS, identifikacijsko in navigacijsko tehnologijo, spregledajo dvestometrski tanker.
Trčenja ladij v glavnem posledica "človeške napake"
Najprej je treba povedati, da širše območje, kjer so se zgodila trčenja, velja za eno najprometnejših na svetu. skozi Malajsko ožino v bližini Singapurja, kjer je USS John McCain trčil v tanker, je recimo letos peljalo že skoraj 81 tisoč plovil, tako civilnih kot vojaških.
Število ladij v svetovni pomorski trgovski mreži skokovito narašča in je konec leta 2016 znašalo že 56 tisoč plovil. Od leta 2004 se je flota po tonaži podvojila.
A vseeno, "če izvajate radarsko stražo in vizualno opazovanje, potem se trkom da izogniti," je za BBC dejal Peter Roberts direktor vojaških znanosti pri Royal United Services institute (RUSI).
A včasih se na ladjah enostavno preveč zanašajo na tehnološke instrumente, ki naj bi opozorile na trčenje, namesto da bi skrb nad tem imeli člani posadke.
Roberts je za BBC opisal svojo izkušnjo potovanj na komercialnih ladjah, kjer včasih na mostu ni bilo sploh nikogar: "ko se na radarju oglasi alarm, se zanašajo na to, da bo ta že zbudil tistega, ki je v delovni izmeni."
Ampak vojaške posadke?
Kaj takšnega si težko predstavljamo na vojaških ladjah, kjer pregovorno veljata red, disciplina in strogo izvajanje dolžnosti. A očitno ni več povsod tako.
Preiskava trčenja rušilca USS Fidzgerald s kontejnersko ladjo v bližini japonske obale 17. junija letos je denimo razkrila, da je posadka storila serijo resnih napak, ki so na koncu pripeljale do trčenja, pišejo v USA Today. In če ne bi bilo požrtvovalnega reševanja ladje po vdoru vode v ladijski trup, bi rušilec najbrž potonil s posadko vred.
Plujoč v temi z notranjimi lučmi je USS Fitzgerald v mirni noči, skozi raztrgane oblake osvetljeni z Luno, ob 1:30 trčil z 232 metrsko ladjo nosilnosti 29,000 bruto ton. Kontejnerska ladja je s premcem v boku rušilca pod vodno gladino naredila veliko luknjo.
Posadka rušilca naj ne bi dojela, da se ji približuje velika komercialna ladja in ni primerno ukrepala, da bi se izognila krčenju. "Storili niso ničesar do zadnjega trenutka," je situacijo opisal eden izmed preiskovalcev nesreče. Prav tako ni jasno, če je posadka na most sploh poklicala poveljujočega častnika.
Kibernetsko sabotažo strokovnjaki izključujejo
Na spletu so se pojavile tudi teorije zarote o vdoru hekerjev sovražnih držav v ameriške kibernetske sisteme in motenju GPS signala, ki bi prikazal napačne koordinate ladje.
Slednje je sicer mogoče izvesti in se je poleti tudi zgodilo ruski ladji na Črnem morju, katere koordinate je GPS postavil 20 kilometrov znotraj celine.
A tovrstno zavajanje GPS signala drugačne koordinate pokaže vsem ladjam na območju, kar pa v primeru zgornjih incidentov ni bilo tako.
O mnogih trčenjih komercialnih ladij ne slišimo
Trčenja med komercialnimi plovili se na morju redno dogajajo, a ponavadi ne pritegnejo toliko medijske pozornosti, kot v primeru vpletenosti vojaških ladij.
Posadke na velikih čezoceankah so ponavadi narodnostno in kulturno mešane ter se pogosto niti jezikovno ne razumejo najbolj med seboj. Prav tako vse bolj skrbi njihovo zanašanje na tehnologijo, namesto na človeško opazovanje in pozornost.
Kljub vsemu na svetovnih morjih iz leta v leto potone manj ladij. V letu 2016 so tako valovi pogoltnili 85 velikih ladij, 16 % manj kot leto poprej. Od vseh teh je zgolj ena potonila zaradi posledic trčenja.
Povezani članki
Zadnje objave
P. Metod Benedik, cerkveni zgodovinar: Škofjeloški pasijon je unikum v svetu
29. 3. 2024 ob 6:31
Svoboda govora ali govor Svobode
28. 3. 2024 ob 7:31
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
APR
01
APR
01
KINO V ŽIVO: OKRONANA
19:00 - 21:00
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.