Kako je epidemija koronaviursa Trumpu odvzela volivce in odnesla volilno zmago

Embed from Getty Images
Ameriške predsedniške volitve so bolj ali manj za nami in čas je za analize volilnega poraza Donalda Trumpa. Ko se je pripravljal na kampanjo 2020, je Trump večkrat poudaril, da bo ponovno izvoljen zaradi dokazane sposobnosti zagotavljanja gospodarske blaginje.

Na roko so mu šle naraščajoče cene delnic in rekordno nizko število brezposelnih v številnih skupinah volivcev, vključno z etničnimi in rasnimi manjšinami, ženskami in mladimi.

Kako je vplivala pandemija na Američane in zakaj so svoj glas po njenem pojavu raje namenili Bidnu? O tem so na podlagi javnomnenjske raziskave pisali na portalu The Conversation.

Čeprav je imel proti sebi praktično celotno medijsko mašinerijo, je Donald Trump prepričal z izjemnimi gospodarskimi rezultati, na katerih se je zdelo da mu je pot do zmage tlakovana. Potem se je pojavila pandemija, ki je močno spremenila tudi ZDA, ob tem pa usodno vplivala tudi na volilni rezultat. Pred pandemijo je namreč večina ljudi na prvo mesto po pomembnosti dajala dobro rastoče gospodarstvo. Trump je zato kot tisti, ki je uredil to področje, dobival visoke ocene.

Toda ti ljudje so se ob pojavu epidemije in številnih smrtnih žrtvah ter okužbah spremenili v manjšino volivcev. Obvladovanje COVID-19 krize je postalo prevladujoče vprašanje za milijone Američanov in raziskava Univerze v Teksasu to tudi jasno kažejo. Večina izmed njih je Trumpu zaradi slabe epidemiološke slike v ZDA zelo ostro sodila. Joe Biden pa je iz tega profitiral.

Grozljiv davek COVID-19 na človeških življenjih in njegov uničujoči vplivi na ekonomsko in psihološko počutje milijonov ljudi po vsem svetu so postali vseprisotna resničnost. Zato ni presenetljivo, da je teksaška univerza v Dallasu v nacionalni raziskavi, ki je bila izvedena dva tedna pred predsedniškimi volitvami, ugotovila, da je prav pandemija postala prevladujoče vprašanje v glavah mnogih volivcev.

Kot kaže prvi graf, je 62 % od 2.500 anketirancev krizo v zvezi s pandemijo navedlo kot eno izmed treh glavnih vprašanj, s katerimi se sooča država, 39 % pa jih je dejalo, da je celo edina in najpomembnejša. Nobena druga težava – niti težka situacija v gospodarstvu – pri enem od petih anketirancev ni bila izbrana za najpomembnejšo.

Pandemija je bila za Trumpa glavna težava, ker je ogromno volivcev presodilo, da je krizo reševal napačno. Kot kaže drugi spodnji graf, sta dve tretjini vprašanih v raziskavi Cometrends dejali, da ne odobravata predsednikovega odziva, medtem ko se je z njo strinjala le ena četrtina vprašanih. V raziskavi so vsi dobili še eno priložnost, da komentirajo Trumpov odziv na pandemijo. Takrat jih je 51 % odgovorilo, da je bila “slaba” ali “grozna”, le 38% pa “dobra” ali “odlična”.

Zanimivo je, da je med ljudmi, ki so menili, da je gospodarstvo najpomembnejše vprašanje, kar 69 % odobravalo delo predsednika, in le 25 % ne. Čeprav je bila to za Trumpa dobra novica, je le sorazmerno majhna manjšina (17 %) volivcev za svoje najpomembnejšo temo izbrala prav gospodarstvo.

Tretji graf zgoraj jasno kaže, da bi volivci, brez  zaskrbljenosti zaradi pandemije, verjetno na volitvah glasovali za Trumpa. Tisti pa, ki so pandemiji dali prednostno mesto, pa je bila verjetnost, da bodo to storili veliko manjša.

Verjetnost glasovanja za Trumpa je le 42 % med volivci, ki so menili, da je COVID-19 najpomembnejše vprašanje, 53 % pa ​​med tistimi, ki so dali prednost drugim vprašanjem. Ta vzorec je ravno nasproten pri gospodarstvu. Trumpa je podprlo več kot tri četrtine volivcev, ki so dali najvišjo pomembnost gospodarstvu.

Zanimivo je tudi, da je v anketi sodelovalo kar 13 % potencialnih volivcev, torej tistih, ki se imajo za politično neodvisne in nimajo navezanosti na nobeno izmed dveh največjih strank. Ti so skoraj v celoti dali pandemiji največjo pomembnost, podpora Trumpu iz njihove strani pa je znašal le okrog 40 %.