Kako je Ciciban z Ivanom Krambergerjem osamosvajal Slovenijo

Andreja Barat
19

Za revijo Ciciban ste gotovo že slišali. Zelo verjetno kakšen izvod tudi že prebrali. Namenjena je otrokom, tam nekje do desetega leta. Ima že dolgo tradicijo, saj izhaja od septembra leta 1945.

Revija je slovenskim otrokom skozi desetletja prinašala kvalitetne literarne in poučne vsebine in to tudi v časih, ko jih ni bilo na pretek. Kot taka je vsekakor tudi pokazatelj družbenega in kulturnega razvoja. Prve povojne številke so bile precej socialistično obarvane. Mi pa smo se ustavili pri izvodu iz nekega drugega, prav tako prelomnega obdobja in sicer leto pred časom slovenske osamosvojitve.

V roke nam je prišla številka iz junija leta 1990. Nekaj zanimivejših ugotovitev bi želeli deliti z vami…

Diši po osamosvojitvi…

Če je prej Ciciban, poleg nekaterih kvalitetnih vsebin, prinašal tudi precej propagande bivše skupne države, nekateri njegovi novinarji so tudi globoko v samostojnosti razkrili svoje politične barve s podpisom peticije o pritiskih Janševe oblasti na medije in če so (smo) se par let nazaj ob družinskem referendumu nekateri zgražali nad zgodbico o deklici z dvema očkoma, pa je treba priznati, da iz junijske številke iz leta 1990 veje duh osamosvojitve.

Ciciban je v tistih mesecih objavljal odlomke iz knjige Trnova pot, avtorja Ivana Krambergerja. Glede na to, da v tem primeru ne gre za nek literarni presežek, je objava in popularizacija skorajda ikone tistega časa, zgovorna sama po sebi. Očitno so se tudi uredniki zavedali, da je čas zrel za osamosvojitev in da tudi preko otroške revije stopajo v domove Slovencev in lahko dajo svoj prispevek k slovenski narodni zavesti.

Dobrotnik iz Negove, Ivan Kramberger, v Cicibanu (klik za povečavo)

V tem času je revija tudi imela največ naročnikov v vsej svoji zgodovini, okoli sto tisoč. In če danes gledamo na lik Ivana Krambergerja kot na skoraj komično podobo posebneža z opico, je imel leta 1990 očitno pomembno vlogo in je nagovoril ne samo preproste množice, pač pa je našel mesto tudi v reviji, ki je bila sicer namenjena opismenjevanju in izobraževanju najmlajših…

Bil je bolj raznovrsten in vsebinsko bogat …

V oči bode tudi to, da je Ciciban z leta 1990 vsebinsko precej bolj bogat in zahteven kot njegov sodobnik. Res je, da zdaj izhajajo tudi druge revije za otroke (Cicido za mlajše, Pil za starejše….), vendar je Ciciban še vedno namenjen približno isti starostni skupini.

Bralce Cicibana iz devetdesetih nagovarja alpinist Tomo Česen … (klik za povečavo)

Ali so bili otroci takrat sposobnejši, prej opismenjeni, ali pa zgolj niso imeli na razpolago še tisoč drugih, tudi elektronskih stvari in so se reviji bolj posvetili … V številki iz devetdesetih tako najdemo nagovor alpinista Toma Česna, številne zgodbice namenjene branju tako z velikimi kot malimi črkami, avtorjev kot so Feri Lainšček, Slavko Pregl, Primož Suhodolčan …, kar zahtevne kuharske recepte, strip v nadaljevanju, ki je po zahtevnosti nekaj stopenj nad sodobnimi. Nadalje prispevek o kamninah in geologiji, križanke, boljši trg, kjer so otroci prodajali in izmenjevali stvari…

Prvi koraki v programiranju v Cicibanu iz devetdesetih (klik za povečavo)

Najdemo pa tudi za tisti čas nadvse zanimivo in vizionarsko rubriko Cicibanova računalnica. V njej so na preprostih primerih predstavljene osnove programiranja. Glede na to, da nas takrat večina še niti sanjala ni o računalniku, moramo reči, da je bil Ciciban iz leta 1990 precej pred svojim časom.

Nekatere stvari so klasika …

Nekatere stvari se pač ne spremenijo. Ena teh so ilustracije Jelke Reichman, Marjana Mančka in še koga, ki so dobro zastopane tudi v novejših izdajah.

Prav tako v Cicibanu iz devetdesetih tudi že rahlo veje duh kapitalizma, ki ima sicer še vedno obliko socializma, a se ne more izogniti reklamam, ki pa so precej domiselno in spretno vpete v vsebino.

Tako najdemo reklame za razne knjige, Ljubljansko banko (zelo ekološko), Aero, Namo, pa tudi nadvse simpatično reklamo za Planinsko zvezo Slovenije…

Najdemo pa tudi nekaj nalog, ki zahtevajo že kar malo miselnega napora. Vabljeni, da se preizkusite in rešitev zapišete v komentar.

… a katoličani imamo seveda tudi Mavrico

Ciciban je brez dvoma slovenskim otrokom skozi desetletja prinašal kvalitetne vsebine. Kljub temu pa katoličani in naši otroci z veseljem sežemo tudi po Mavrici, ki je Cicibanu več kot odlična alternativa. Saj nenazadnje našim otrokom, poleg krščanskih vrednot,  približa tudi dimenzijo človeka, ki je Ciciban nikoli ni imel niti namere niti ambicije odkrivati in raziskovati: človekovo duhovnost.

19 KOMENTARJI

  1. Ni tako nedolžen ta Ciciban.

    Rdeči gospodarji niso ničesar prepustili naključju, zato so tudi Ciciban zlorabljali za širjenje svoje ideološke propagande.

    Prej bi lahko rekli, da je bilo naključje, če se je na njegovih straneh našlo kako nedolžno berilo.

    Konec koncev so menda vsi “novinarji” vključeni v Forum 571.

  2. Kaj pa dva geja v Pil in dva očka v Cicibanu? Če bi bil Kramberger živ se rabote ne bi mogle zgoditi v tako velikem obsegu. Bi se že zgodile, toda ne v tako velikem obsegu.

  3. Slovenec kremeniti, pridružujem se tvojemu mnenju.

    Igor, otroke je potrebno učiti razlikovanja med tem, kaj je normalno in kaj ni. Predvsem, kaj je za družbo pozitivno.

    Otrokom se prikazuje samo pozitivne stvari. Slabega se vsak nauči tudi “mimobežno”.

    • Kraševka
      Normalno je vse! Takšna je narava! In če nekdo pri 15-ih letih ugotovi drugačno nagnjenje, družba pa pravi, da je to nenormalno, kakšno predstavo naj ima o sebi?????? Predvsem pa, pozitivna družba sprejema vse ljudi ne glede na raso, vero, politično prepričanje, spolno nagnjenje…………! Tako da ne piši o družbi, če nekatere že v startu izločaš!!!

      • Jaz sem tudi član družbe, vendar ne čutim nikakršne potrebe, da bi skrbel, da bi se “drugače nagnjeni” bolje počutili.

        Lepa dekleta imajo tudi že pri startu boljše možnosti od manj ali sploh ne privlačnih.

        In bogatini tudi nič ne storite, da bi se reveži bolje počutili.

      • Igor,vse je relativno in vse ni normalno ! In pa,kako si ti pozitivni član pozitivne družbe,če žališ mojo vero in Cerkev ?
        Spet imaš problem z vzrokom in posledico ! “Muči” te 15-letnik,ki se “svobodno” odloča-a res ?
        Človek je “kompleksno” bitje: duh,fizika in še kaj,zato potrebuje meje,pravila,red,disciplino,odgovornost,nadzor..
        Samo levičarji zmorejo trditi,da je vse možno,dovoljeno,anarhija..Kaj pa na to v reče v realnem času “levičarska elita” ?

      • slovenski štor
        Ti pa si pravi poznavalec vseh ljudi! Družba ne sme ničesar zavračati, za vse mora biti dojemljiva………., kar je v povezavi z ljudmi. Omejitve morajo biti, ampak samo te, ki ne posegajo v človekove pravice!! A niso bile “človekove pravice” največkrat izgovorjena besedna zveza s strani Pomladnikov, pa beseda Demokracija tudi!!!!!!

  4. Na žalost poznam revijo Ciciban iz časov prve “nežne indoktrinacije”.Takratni “majstri” indoktrinacije so se spravili na nas “majhne,nedolžne,mlečne,prestrašene,naivne” “otročičke in malo večje otroke” in nas neusmiljeno “mesili” za “nove ljudi v novem času,ki so mu rekli socializem.
    Za “roke” so nas “držali” komunisti,njihovi priskledniki in prestrašeni naivneži,ki so nas tudi s pomočjo revije Ciciban “peljali” v “nove,boljše čase”.
    Vsi oz, skoraj vsi pa vemo kam so nas “pripeljali”,v največjo tragedijo po drugi svetovni vojni.
    Revija Ciciban je iz mojega današnjega zornega kota prvo “zlo” komunizma,ki me je napadlo v moji rani mladosti.Še hujši je bil Kurirček !

    • Slovenski štor
      Ah, ti revček, ti, ki so moral brati Ciciban in Kurirček ter kasneje še Pionirski list!!! Ko sem jaz hodil v šolo, ga je bral tisti, ki ga je imel naročenega! Vsi ga niso imeli naročenega, le zakaj?????

    • Igor,sem navaden katoličan,ki se trudi “nenasedati” levičarskim “resnicam”,sladkim besedam,”pravljičnim obljubam”,enakosti,svobodni nesvobodi,prikritemu ateizmu,socialističnim obljubam.In o teh strahotah opozoriti tudi druge ljudi,ki so naivni,prestrašeni in verjamejo v človekovo dobro,ki ga levičar v resnici nima.
      Saj sem vedel: levičar resnico,dejstva,ki ne podpira levičarjeve laži,poimenuje žalitev,da obrani svojo laž,ki jo vedno lepo skonstruira in lepo “zavije” !
      To počneš prav ti,Igor.Pri tej “raboti”, se sam sebi zdiš pomemben.Kar bodi! Več kot nemoreš biti!
      Ti sam sebe preveč precenjuješ,mene pa podcenjuješ.
      A ti res misliš,da bom uporabljal čas za žalitve,ko vem kako nepomemben si ?

Dodaj odgovor za Lucija Prekliči

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime