Kako so Čehi iz parlamenta počistili komuniste
POSLUŠAJ ČLANEK
Na Češkem politično dogajanje trenutno poteka precej v slovenskem stilu: zgodil se je pat položaj med zapriseženo sovražnima stranema, predsednik republike pa voditelju niti ene niti druge zaradi dozdevno nejasnega izida volitev dolgo ni podelil mandata za sestavo vlade. Kar pa Čehe loči od nas je dejstvo, da v novem sklicu parlamenta ni niti ene komunistične stranke.
Parlamentarnega praga tako ni prestopila niti Komunistična stranka Češke in Moravske, niti to ni uspelo socialdemokratom. V parlamentu tako ni kakih neokomunistov, niti stranke "ponosnih naslednikov". Kot bi pri nas iz parlamenta izpadli Levica in SD. Kako jim je to uspelo?
Češki (sedaj še) predsednik vlade Andrej Babiš s svojo stranko ANO spada v evropsko družino liberalcev (Renew), prakticira pa konservativni levi populizem in, za čuda, evroskepticizem. Vedno nekoliko uporniške češke volivce je pač potrebno z nečim nasititi.
Tako rekoč ves čas svoje politične kariere je bil deležen očitkov v zvezi s korupcijo, predvsem glede javnih sredstev, ki so odtekala v njegova zasebna podjetja. Neka sogovornica je pred kratkim hudomušno opisala dvojna merila: "Mi krademo, Babiš pa črpa." Ker je Babiš po očetu Slovak, se ti radi pošalijo, da so Babiša izvozili svojim sosedom, da jim uniči državo.
Kljub očitkom se je češki "strongman" ob podpori medijev in kapitala zdel nepremagljiv, a vseeno "si najde junaka, ki bil mu je kos": povezovalna zgodba pod vodstvom zmerno konservativnega katolika Petra Fiale je osvojila za 0,7 odstotne točke več glasov, Babiševi stranki pa je volilni sistem zaradi neposredno dobljenih mandatov prinesel en sedež v parlamentu več (spomnimo, neposredni mandati so pred izpadom na zadnjih volitvah rešili tudi nemško Levico). Kdo naj torej dobi mandat za sestavo vlade?
Fiala sam je sicer vodja stranke ODS in spada v družino konservativcev in reformistov (ECR), v svojo predvolilno koalicijo SPOLU pa mu je uspelo pritegniti še liberalne konservativce in krščanske demokrate. Gre torej za precej konservativno druščino, ki je, presenetljivo, zmagala tudi v največjih dveh mestih, Pragi in Brnu.
Čeprav je Babiš osvojil en sedež več od Fiale, pa mu vlade skoraj zagotovo ne uspe sestaviti. Koalicija SPOLU je namreč sklenila dogovor o sodelovanju z listo Pirati in župani pod vodstvom Ivana Bartoša. Sliši se nenavadno, a v resnici gre za zgodbo, v kateri so župani množično posegli v državno politiko. S te liste so župani zasedli 33 parlamentarnih sedežev, pirati pa zgolj 4. Ta koalicija ima zadostno število glasov za sestavo vlade.
V parlament se je sicer uvrstila tudi SPD pod vodstvom Tomia Okamure, ki pa skupaj z Babiševo ANO ne more zagotoviti parlamentarne večine.
Zakaj so torej iz parlamenta izpadli vsi zagovorniki trdega in skrajnega levičarstva? Ker so volivci v njih prepoznali potencialne Babiševe partnerje za sestavo vlade; nenazadnje imajo skupno partijsko poreklo. Zato so glasove rajši namenili konservativcem, sredini in lokalnim politikom ter s tem izvedli nekakšno simbolno mini lustracijo.
Na Češkem vlada prepričanje, da se bo saga zaključila v prvi četrtini naslednjega leta, ko pričakujejo nastop trdne desnosredinske vlade s pridihom konstruktivnega skepticizma do bruseljske politike; pričakujemo lahko tudi rahlo približanje češke politike poljskim usmeritvam.
Največjo oviro pri formiranju vlade bi lahko predstavljal kritično bolni in zato operativno nesposobni predsednik republike Miloš Zeman, sicer levi populist; njegova stran je sprva želela mandat podeliti Babišu, a nazadnje ga je kljub temu podelil Fiali.
Izpostaviti velja mogoče najpomembnejše dejstvo, ki nam ga prikazuje češka politika: splošno prepričanje, posebno pri nas, je, da so intelektualci samo levi, populisti pa samo desni. A Čehi to dojemajo realneje: tako Babiš kot Zeman sta populista z levim ozadjem, medtem ko je zmagoviti Fiala desni intelektualec. Tudi Zemanova protikandidata na zadnjih dveh predsedniških volitvah, Drahoš in Schwarzenberg, sta bila intelektualca, podprta s strani (tudi) konservativcev.
Parlamentarnega praga tako ni prestopila niti Komunistična stranka Češke in Moravske, niti to ni uspelo socialdemokratom. V parlamentu tako ni kakih neokomunistov, niti stranke "ponosnih naslednikov". Kot bi pri nas iz parlamenta izpadli Levica in SD. Kako jim je to uspelo?
Češki (sedaj še) predsednik vlade Andrej Babiš s svojo stranko ANO spada v evropsko družino liberalcev (Renew), prakticira pa konservativni levi populizem in, za čuda, evroskepticizem. Vedno nekoliko uporniške češke volivce je pač potrebno z nečim nasititi.
Kapital in mediji niso vedno dovolj
Tako rekoč ves čas svoje politične kariere je bil deležen očitkov v zvezi s korupcijo, predvsem glede javnih sredstev, ki so odtekala v njegova zasebna podjetja. Neka sogovornica je pred kratkim hudomušno opisala dvojna merila: "Mi krademo, Babiš pa črpa." Ker je Babiš po očetu Slovak, se ti radi pošalijo, da so Babiša izvozili svojim sosedom, da jim uniči državo.
Kljub očitkom se je češki "strongman" ob podpori medijev in kapitala zdel nepremagljiv, a vseeno "si najde junaka, ki bil mu je kos": povezovalna zgodba pod vodstvom zmerno konservativnega katolika Petra Fiale je osvojila za 0,7 odstotne točke več glasov, Babiševi stranki pa je volilni sistem zaradi neposredno dobljenih mandatov prinesel en sedež v parlamentu več (spomnimo, neposredni mandati so pred izpadom na zadnjih volitvah rešili tudi nemško Levico). Kdo naj torej dobi mandat za sestavo vlade?
Lik in delo Andreja Babiša
Izhaja iz dobre partijske družine; njegovi starši so v času komunizma zastopali Češkoslovaško v OZN in, kar je še pomembnejše, pri pogajanjih o trgovinskih sporazumih GATT v Ženevi. Babiš se je v Švici tudi šolal, sodeloval pa je s češkoslovaško tajno policijo ŠtB pod imenom agent Bureš.
Z denarjem s švicarskih računov, a nepojasnjenega izvora, je v devetdesetih postal 100 % lastnik enega največjih čeških podjetij Agrofert, ki se ukvarja s kmetijstvom in prehrambeno industrijo, obvladuje pa tudi del čeških medijev. V politiko je vstopil s svojo stranko ANO kot finančni minister in postal znan po uspešnem črpanju evropskih sredstev, predvsem za svoje podjetje. Vpleten je bil predvsem v korupcijske afere, pred časom pa so češki mediji poročali, da je tajni službi naročil ugrabitev lastnega sina, da ta ne bi mogel pričati pred sodiščem.
Izhaja iz dobre partijske družine; njegovi starši so v času komunizma zastopali Češkoslovaško v OZN in, kar je še pomembnejše, pri pogajanjih o trgovinskih sporazumih GATT v Ženevi. Babiš se je v Švici tudi šolal, sodeloval pa je s češkoslovaško tajno policijo ŠtB pod imenom agent Bureš.
Z denarjem s švicarskih računov, a nepojasnjenega izvora, je v devetdesetih postal 100 % lastnik enega največjih čeških podjetij Agrofert, ki se ukvarja s kmetijstvom in prehrambeno industrijo, obvladuje pa tudi del čeških medijev. V politiko je vstopil s svojo stranko ANO kot finančni minister in postal znan po uspešnem črpanju evropskih sredstev, predvsem za svoje podjetje. Vpleten je bil predvsem v korupcijske afere, pred časom pa so češki mediji poročali, da je tajni službi naročil ugrabitev lastnega sina, da ta ne bi mogel pričati pred sodiščem.
Zmaga konservativcev in županov
Fiala sam je sicer vodja stranke ODS in spada v družino konservativcev in reformistov (ECR), v svojo predvolilno koalicijo SPOLU pa mu je uspelo pritegniti še liberalne konservativce in krščanske demokrate. Gre torej za precej konservativno druščino, ki je, presenetljivo, zmagala tudi v največjih dveh mestih, Pragi in Brnu.
Čeprav je Babiš osvojil en sedež več od Fiale, pa mu vlade skoraj zagotovo ne uspe sestaviti. Koalicija SPOLU je namreč sklenila dogovor o sodelovanju z listo Pirati in župani pod vodstvom Ivana Bartoša. Sliši se nenavadno, a v resnici gre za zgodbo, v kateri so župani množično posegli v državno politiko. S te liste so župani zasedli 33 parlamentarnih sedežev, pirati pa zgolj 4. Ta koalicija ima zadostno število glasov za sestavo vlade.
V parlament se je sicer uvrstila tudi SPD pod vodstvom Tomia Okamure, ki pa skupaj z Babiševo ANO ne more zagotoviti parlamentarne večine.
Volivci rekli "NE" komunistom
Zakaj so torej iz parlamenta izpadli vsi zagovorniki trdega in skrajnega levičarstva? Ker so volivci v njih prepoznali potencialne Babiševe partnerje za sestavo vlade; nenazadnje imajo skupno partijsko poreklo. Zato so glasove rajši namenili konservativcem, sredini in lokalnim politikom ter s tem izvedli nekakšno simbolno mini lustracijo.
Na Češkem vlada prepričanje, da se bo saga zaključila v prvi četrtini naslednjega leta, ko pričakujejo nastop trdne desnosredinske vlade s pridihom konstruktivnega skepticizma do bruseljske politike; pričakujemo lahko tudi rahlo približanje češke politike poljskim usmeritvam.
Največjo oviro pri formiranju vlade bi lahko predstavljal kritično bolni in zato operativno nesposobni predsednik republike Miloš Zeman, sicer levi populist; njegova stran je sprva želela mandat podeliti Babišu, a nazadnje ga je kljub temu podelil Fiali.
Levi populisti in desni intelektualci
Izpostaviti velja mogoče najpomembnejše dejstvo, ki nam ga prikazuje češka politika: splošno prepričanje, posebno pri nas, je, da so intelektualci samo levi, populisti pa samo desni. A Čehi to dojemajo realneje: tako Babiš kot Zeman sta populista z levim ozadjem, medtem ko je zmagoviti Fiala desni intelektualec. Tudi Zemanova protikandidata na zadnjih dveh predsedniških volitvah, Drahoš in Schwarzenberg, sta bila intelektualca, podprta s strani (tudi) konservativcev.
Zadnje objave
NSi ministrico poziva k odstopu, Golob jo še vedno podpira
19. 9. 2024 ob 12:30
Vesel(o)vanje
19. 9. 2024 ob 10:09
Ciklon Boris - naslednja na udaru sosednja Italija
19. 9. 2024 ob 6:00
Ruski napad na Avstro-Ogrsko (12. del)
18. 9. 2024 ob 18:21
Za Roberta Goloba je laganje naravno stanje stvari
18. 9. 2024 ob 15:16
Delovni zvezki so v prvi vrsti posel
18. 9. 2024 ob 15:00
Predstavnika gospodarstva izstopila iz Strateškega sveta za davke
18. 9. 2024 ob 12:30
Ekskluzivno za naročnike
Vesel(o)vanje
19. 9. 2024 ob 10:09
Ruski napad na Avstro-Ogrsko (12. del)
18. 9. 2024 ob 18:21
Delovni zvezki so v prvi vrsti posel
18. 9. 2024 ob 15:00
Prihajajoči dogodki
SEP
20
Kam le čas beži - 70 let ansambla Štirje kovači
19:00 - 22:00
SEP
24
SEP
26
SEP
28
Odprta kuhna v Slovenj Gradcu
11:00 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: "Izkušen politik ne bi nikdar blebetal takšnih zadev"
13. 9. 2024 ob 23:02
Odmev tedna: Krvavo obarvane roke Ane Kučan
6. 9. 2024 ob 22:51
Izbor urednika
»Tomaž Vesel je bil k odstopu prisiljen«
13. 9. 2024 ob 6:00
Se Makarovičeva boji, da bo izgubila tožbo proti Možini?
12. 9. 2024 ob 19:08
Odmev tedna: Krvavo obarvane roke Ane Kučan
6. 9. 2024 ob 22:51
14 komentarjev
Andrej Muren
Datum 22. 4. 2022 je pokazal, kako drugačni, se pravi bolj neumni smo Slovenci od Čehov.
Kaj pa vem
Menim,da se v resnici delimo na tiste,ki vsako,še tako izkrivljeno manjšino na vse pretege ščiti in tistimi,ki na življenje gledamo,takole vsakdanje.Brez nekega silnega filozofiranja si urejamo vsakdanje življenje.Razumemo,da je v prejšnjih časih kar veliko ljudi klecnilo,je bilo potrebno poskrbeti za vsakdanji kruh in streho nad glavo.Ko so jim okovi prisile padli z ramen,so hoteli zaživeti tako kot takrat ko so bili še otroci,tega sveta pa ni bilo več.Razočarani so se podali v skupino,ki se ji reče vsegliharstvo.Ta velika skupina si ureja vsakdanje življenje kakor ve in zna,glasno pritrjuje puhlicam ki jih pozna še iz časa socializma,niti približno se pa ne zaveda,kaj današnja evropska levica JE. Evropska levica Evropo uničuje,na žalost se ji pridružuje predsednica evropske komisije.
Alojzij Pezdir
Ključna in bistvena razlika med ČSSR in FLRJ je v tem, da so v komunistični ČSSR komuniste na oblast postavili Rdeča armada, Stalinova KP SZ in Kominterna, v FLRJ pa so si oblast z NOB, revolucijo in državljansko vojno ter množičnimi medvojnimi in povojnimi poboji nad vsemi političnimi nasprotniki izborili domači komunisti, člani KPJ in Ozne (ob razumljivi pomoči in podpori KP SZ, Kominterne in ob delni udeležbi enot rdeče armade pri osvobajanju dela FLRJ).
Ob politični osvoboditvi in osamosvojitvi ČSSR izpod zasedbenih sil Varšavskega pakta ter izpod političnega patronata KP SZ so bili domači partijski funkcionarji in aparatčiki (Čehi in Slovaki) takoj od večine prepoznani in izločeni kot izdajalci oz. varuhi tujih državnih in političnih interesov. Razmeroma preprosto je bilo večinsko sprejeti očiščevalni ukrep lustracije v sodstvu, a s tem niso povsem odpravili demokratičnih pravic strank naslednic nekdanje edine dovoljene partije ter njihovih demokratičnih možnosti, da se pomerijo na demokratično odprtem in strpnem političnem trgu.
V SFRJ so člani in aktivisti prej edine dovoljene politične stranke KPJ/ZKJ oz. KPS/ZKS prilagodljivo prevzeli ob sistemskem preobratu deloma prevzeli novo ikonografijo, nove politične parole in nova imena (ZLSD, SD), deloma pa so se razpršili po vseh delih nekdanje SZDL in njenih naslednicah (ZSMS-LDS-Zares-SMC-PS-SAB-LMŠ, ZB-Desus) ter tudi po vseh ustanovnih strankah koalicije Demos (od Demokratov do SDS in SKD oz. NSi).
Skratka, zgodovinski preobrat iz totalitarnega režima pod absolutno diktaturo Titove večne in nenadomestljive KPJ/ZKJ z "jekleno zaščito" JLA, KOS, LM, SDV in TO posameznih republik, v svobodno, neodvisno, samostojno demokratično in politično večstrankarsko parlamentarno državno ureditev je bil brez-konflikten, zvezen, kontinuiran, kar pomeni, da so integralni del političnega in upravnega sistema na državni in lokalni ravni ostali mnogi premnogi "verniki" prej edine dovoljene "vere" oz. operativni aktivisti prej edine dovoljene "cerkvene organizacije" - četudi neformalne in četudi v ilegali.
Razlika med Čehi in Slovenci (oz. med prehodom enih in drugih v demokratičen sistem političnega pluralizma) je torej očitna, zgodovinsko, ideološko, politično in družbeno pogojena, zaradi česar bi bilo tudi vsakršno nekritično posnemanje tuje prakse najbrž nekoristno, če ne celo škodljivo.
GroKo
S strani avtorja je nekoliko nekorektno impliciranje, da gre pri čeških socialdemokratih za "ponosne naslednike" komunistov, torej za podobno stranko naši SD. Češki socialdemokrati (ČSSD) namreč niso ne ideološki ne pravni nasledniki komunistične partije iz časa enopartijskega režima. Edini nosilci komunističnih idej na Češkem od prvih večstrankarskih volitev dalje in tudi edini ideološki in pravni nasledniki nekdanje partije so namreč komunisti (KSČM), ki se pa (za razliko od naše SD) niti nikoli niso pretvarjali, da so se "reformirali" ali postali nekakšna socialdemokratska stranka. ČSSD pa vse do zadnjega mandata nikoli ni želela sodelovati s komunisti, partnerje za sestavo vlade je raje od komunistov iskala desno od sredine. Položaj ČSSD bi bil tako kvečjemu pri nas primerljiv s Pučnikovo SDSS, dokler je slednja programsko (in ideološko) zastopala socialdemokratske ideje in preden se je pod Janšo pomaknila precej bolj na desno. Seveda je pri (manjšem) delu članstva ČSSD šlo tudi za nekdanje člane komunistične partije, a enako nenazadnje velja tudi za SDSS (oz. danes SDS).
igor.vovk
Avtor se zaveda, da izvor ČSSD predstavlja Socialdemokratska čečkoslovaška stranka v Avstriji iz časa Avstroogrske. dejstvo pa je, da se je ta stranka leta 1948 združila s češkoslovaško komunistično partijo, iz katere izvira tudi del današnjega članstva. Pučnikova SDSS ni imela predhodne stranke, ki bi se kdaj združila s komunisti. ČSSD je danes članica evropske skupine Progresivnega zavezništva in Socialistične internacionale, katere cilj je uvedba "demokratičnega socializma". Ponosne naslednike pa predstavlja KSČM.
GroKo
Samo dejstvo, da je ČSSD članica Progresivnega zavezništva in Socialistične internacionale (četudi slednje res med cilji navaja uvedbo "demokratičnega socializma") po mojem mnenju sicer ne nakazuje neke neokomunistične usmeritve stranke: ne nazadnje je tudi npr. stranka avstrijskih socialdemokratov (SPÖ) članica obeh zavezništev, pa bi tej težko pripisali neko neokomunistično usmeritev. Tudi pojem "demokratičnega socializma" je pri tem treba razumeti bolj zmerno kot npr. v programu Levice (tudi npr. vladajoči stranki v Španiji in na Portugalskem nosita naziv "stranka socialistov" pa sta njihov program in delovanje socialdemokratska in ne neokomunistična, torej levosredinska in ne skrajno leva). Tudi SDSS se je želela sprva pridružiti Socialistični internacionali in bila tja leta 1992 sprejeta kot opazovalka, prav tako pa del njenega tedanjega (in tudi današnjega) vidnega članstva izvira iz Zveze komunistov. Zato sam glede tega spoštljivo izražam nestrinjanje z avtorjem in vztrajam pri mnenju, da je ČSSD (kot ena redkih socialdemokratskih strank v nekdanjih komunističnih državah, kjer ni šlo za reformirane komuniste) veliko bližje Pučnikovi SDSS kot pa kakšni Levici ali SD.
IgorP
S čim so pa čistili?
capricornus
Igor s suhim smodnikom in zaupanjem v Boga. Suh smodnik je enotnost in sodelovanje.
IgorP
Jarček Jaz sem pa mislil, da z AMC(Ajmer, Metla, Cota)! Pri nas bi že zdavnaj bil mir, če bi se to zgodilo, ker bi SDS bila ob jedro stranke!
capricornus
Odličen prispevek g. Freliha.Pri nas kaj takega najbrž ni moźno ne vem ali zaradi volilnega sistema ali pa zagledanosti pomladnih strank samih vase. Če bi Nsi , Sds, Pos , Smc in še kakšna manjša recimo Kanglerjeva nova SLS če že nk v Pos-u nastopile skupaj z enotno listo bibskupaj dosegle neprimerno več kot vsaka poesebej s svojo listo.
Ocenjujem da precej več ,najmanj pa vsaj 55 % glasov .
A kako se bo to zgodilo ,če sta se Nsi in Sds že začeli prerivati med seboj.
Čehi so z enotno listo desnih krščanskih strank vrgli iz parlamenta ponosne dediče komunistov in neokomuniste kot lepo ugotavlja komentator isto kot bi pri nas leteli ven Sd in levica pa še kakšen njihov satelit.
Samo enotna lista zagotavlja zmago že spomladi okrog Velike noči in ne v oddaljeni megleni bodočnost.
SAMO POVEZANI ENOTNI BOMO MOČNEJŠI OD DEDIČEV RDEČE KOLOBOCIJE.
Kraševka
Mihael Jarc, tudi jaz mislim, da bi se stranke s podobnimi programi morale bolj povezovati, pa tudi SKUPNO NASTOPATI, ko bo volilna kampanja potekala po mestih in vaseh. Tako je delal DEMOS v kampanji pred prvimi DEMOKRATIČNIMI VOLITVAMI. In takrat smo USPELI ! Če je dokazano ta recept dober, zakaj ga ne bi uporabili?
korosec.france
Na vem, ampak v osnovi je Čeh naš drugi ali tretji brat po DNK raziskavah EU institucij ampak zajeban, trd, natančen, neizprosen, ponosen, važen, egoističen in nepopustljiv tip maherja s katerim delat skupaj več kot 4 ure dnevno je tlaka...
Cankarjev slovenski hlapec ni niti slučajno primerljiv na Čeha.
Uspeli bodo v vsem česar se lotijo, pa makar komunizma!
Naš rdečeburžujski tatinski karakter z nostalgijo po pobožnem ubogljivo pridnem hlapcu ne spada v nobeno kategorijo tega sveta.
Ja sposobni smo celo iz Vatikana dobrikati se komunistom v Moskvi in jim prodajati vijolice, samo, da ne bo zamere, če pa koga vmes pohodimo, pa tudi nič hudega, nikoli nič krivi...vse to bo treba plačat. Drago bo.
A veste kaj mi je dejala mati pri svojih 94-ih pred dnevi ?
Ja, bile so velike družine, to ve vask trot. Bilo je otrok vsaj desez, do petnajst. Revščina na krožniku, trdo delo, garanje, pobožnost, Bogaboječnost, itd, itd.
A veš koliko otrok iz ene družine je moralo od domače mize, od domače postelje od družine delat k žlahti, k stricem in tetam in k popolnoma tujim ljudem, koliko žalosti, udarcev, traum in bede - a si to sploh predstavljaš ?
Ne, ne morem. Čeprav sem prebral obe knjigi od Miklavčičeve o življenju in kurbariji vmes, na vasi, seveda, koncem 19 in do polovice usodnega 20. stoletja.
pojma nimam kako hudo je to moralo biti in sploh se mi ne svita kakšne so bile posledice...
Mati pa pravi: " No vidiš, iz teh prizadetih ljudi, ki so bili bratje in so bile sestre, ki so bil zavrženi, vrženi v svet, ki niso imeli nič in so plačevali ne veš čigave in kakšne grehe se je tudi in še kako rodila in oplajala morilska revolucija, kotišče in gojišče nesreče, sovraštva, bede in zločina, tako, da boš vedel in mogoče kdaj razumel! "
Ja, veliko bistvo slovenske nesreče.
Pa so bili vsi, vsak otrok, vsako dete namenjeni blagoslovljenemu življenju, kaj pa so jim lahko dali, namenili je pa druga zgodba - NIHČE NE OMENJA TEGA FENOMENA, NE DRŽAVA, NE CERKEV, nasprotno, vse je tako sladkobno lepo, misteriozno in zavito v celofan in barvaste pentlje, v mašne in v lepe sladke besede.
Zakaj je načrtovati, planirati, delati in voditi delo in bivanje z Resnico tako hudičevo težko?
Ker se zamolčuje in gradi nekaj povsem drugega, že od začetka kontra vsemu kar se pa sicer pripoveduje...
O Državi in o Slovencih že kar nekaj vemo, kaj pa o Slovencih in o Cerkvi - samo lepo, nič kritičnega, nič raziskovalnega, vse je pod preprogo, vsaj pajčolanom - pa se na veliko piše kam so se izgubili slovenski Kristjani ? Samo še na pogrebih? Ding-Dong ! Slovenske visoke dostojanstvenike, pa izgleda niti ne skrbi, saj Kristusova Cerkev ne more propasti in podobno...bo že kako, samo z lepimi pridigami ne bo šlo...Aja, nazaj k Čehom! Ko sem v pragi iskal pred 10 leti četrt Vinohradi, kjer je fantastična Plečnikova cerkev, mislim da, Srca Jezusovegain sem jo bčudoval znoztraj in zunaj ure dolgo in preslikal vse možne innemožne detajle, sem govoril tudi z mladimi Čehi , ja hudo, že takrat jih je odpadlo ogromno, tako nekako tako robustno je bilo kot je pri nas sedaj...tu smo si pogansko in fikcijsko komoditetno
ter filozofsko navito do neba v praznine samopašnosti in vase zagledanosti, zelo blizu, to pa ja.
No, bo že kako!
Bog pomagaj, če se da.
Teodor
Na žalost Slovenci nismo Čehi.
Kraševka
Papež, ob obisku Slovenije je dejal: "Korajža velja". Korajžnjo na volitve in poskušajmo posnemati Čehe!
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.