Kako Janez Janša in Jožef Horvat ocenjujeta stanje po brexitu

Uredništvo
3

Na odločitev Britancev, da zapustijo Evropsko uniji, sta se med drugimi pretekli petek odzvala tudi predsednik SDS Janez Janša podpredsednik NSI, Jožef Horvat. Kako gleda na situacijo, ki je nastala po prvi napovedi izstopa kake države iz EU, opozcija?

Janez Janša: Črni scenarij, na katerega se mora Slovenija pripravljati, je razpad EU

Janez Janša je javnosti predstavil, kakšne so ocene in stališča so zavzeli glede rererenduma na izvršilnem odboru stranke.

“Prvič, ocenjujemo, da je tokratna kriza, ki je povzročena z glasovanjem Velike Britanije za izstop iz Evropske unije, najresnejša kriza EU od njenega nastanka. Za vse dosedanje krize v več desetletni zgodovini EU, ki jih je bilo veliko, je bilo značilno, da so povzročile nek zastoj. Sedaj se je prvič zgodilo, da smo soočeni s krizo, ki dela korak nazaj.

Prvič se dogaja, da neka članica, in to ne katerakoli, temveč ena od največjih članic EU, unijo zapušča. To bo imelo kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne posledice.”

Kot kratkotrajno posledico Janša navaja destabilizacijo, ki se kaže na borzi, padec funta, paded BDP-ja, želje po spremembi statusa nekaterih ozemelj države (Gibraltar, Severna Irska, Škotska), zamajano pa je tudi delovanje EU ter sprejemanje novih članic, kar povzroča dodatne probleme. Posledično se je, pravi Janša, povečal tudi vpliv Rusije na vzhodu, kar v slabši položaj postavi Ukrajino.

Za srednjeročne posledice Janša predvideva oblikovanje različnih grupacij znotraj članic, ki so ostale. Slednje ima lahko negativen vpliv na male države, tudi za Slovenijo.

Dolgoročne posledice, opozarja Janša, pa so najbolj zaskrbljujoče: “Dolgoročno lahko pripeljejo tudi do razpadanja EU, ne samo na različne grupacije, ampak tudi na popolnoma nepovezane članice, kar bi Evropo spremenilo v kontinent z velikimi državami, okrog katerih krožijo manjši sateliti. Kam bi v tem primeru Slovenija spadala, je vnaprej jasno in nobene od takih pozicij si ne želimo.

Končna posledica razpada EU, ki je najprej mirovni in šele potem gospodarski ali trgovski projekt, so lahko tudi novi konflikti na evropskem  kontinentu vključno z zahtevami po spreminjanju meja. To je najslabši možni scenarij za katerega vsi upamo, da se ne bi uresničil, vendar je potrebno računati na vse scenarije.”

Dodal je, da so trenutno možni trije scenariji, na katere bi se Slovenija morala začeti pripravljati. Prvi, najboljši je ta da 27-terica ostane povezana skupaj brez dodatnih delitev, vendar na prenovljeni osnovi, ki bi popravila stare napake, med katerimi je izpostavil slabo migracijsko politiko EU. Drugi je po Janševem mnenju krčenje Unije na evroobmočje, katerega članica Slovenija na srečo je. Tretji, najbolj negativen scenarija, pa je razpad EU.

“Samo nekdo, ki ne zna po zelo očitnih znakih uganiti, kakšna vreme bo jutri, bi to ignoriral.  Jaz verjamem, da Slovenija tega ne bo ignorirala,” je povedal Janša. Dejal je še, da bi se Slovenija na ta črn scenarij morala pripraviti tako, da bi izboljšala svoje gospodarstvo, izboljšala stanje slovenske vojske, med drugim tudi s splošno vojaško obveznostjo, na področju zunanje politike bi si morali proaktivno prizadevati, da bi obveljal prvi scenarij, okrepiti sodelovanje v Natu ter povezovanje z drugimi državami Srednje Evrope.

Jožef Horvat: Mednarodne institucije niso večne

Podpredsednik NSi Jožef Horvat je v izjavi za javnost o izglasovanem izstopu Velike Britanije iz Evropske unije dejal, da je potrebno odločitev britanskih volivcev spoštovati, čeprav le-to obžalujejo. Poudaril je, da je odločitev povzročila razdor tudi v državi sami.

“Škotska se je skoraj soglasno opredelila za obstanek v EU, s čimer se utegne ponoviti tudi referendum o samostojnosti Škotske. Referendum tako ni povzročil pretresa le znotraj Evropske unije, ampak tudi na Otoku.

Jožef Horvat je dejal, da v Novi Sloveniji verjamejo, da je Evropska unija edina organizacija držav, ki lahko zagotovi Evropejkam in Evropejcem gospodarsko in varnostno stabilnost. A vendar je referendum v Veliki Britaniji “jasen signal voditeljem EU, da ta nujno potrebuje reforme, ki bodo temeljne vrednote EU, med katerimi sta v ospredju mir in solidarnost, znova približale ljudem.”

Jožef Horvat je še poudaril, da očitno mednarodne skupnosti, na katere se po njihovem mnenju prepogosto zanaša trenutna Cerarjeva vlada, niso večne in tako same po sebi ne zagotavljajo stabilnosti za vedno.

“Slovenija zato potrebuje vlado, ki bo kos kompleksni prihodnosti Slovenije v Evropi. Potrebujemo vlado, ki bo sprejela nujne reforme. Ljudem je treba zagotoviti finančno in varnostno stabilnost.”

3 KOMENTARJI

  1. Velika Britanija ni bila nikoli trdna članica EU. Vedno je želela nek posebni status, vedno je želela biti članica in vedno ni želela biti članica. Igrala je velesilo s svojim imperijem, ki mu je in še vedno želi načelovati, igrala je posebno partnerico z ZDA in so jo evropski problemi zanimali manj, kot bi jo morali. Hkrati Velika Britanjia ni dovolj pazljiva do svojie fedraraciaj ali kako naj poimenujemo zvezo med Anglijo, Škodtsko, Welsom in Severno Irsko, pa še Gibralarjem povrhu. Zelo realno je pričakovati, da bo kraljastvo razpadalo.
    Šele po referendumu so britanski politiki uvideli, da jim lahko jedro imperija razpade, kar pa bi bilo za Angleže pogubno.
    Vse aktivnosti, k so izbruhnile po referendumu kažejo na to, da bo najprej sledila ponovna proučitev izstopa. Med dvema opcijama, ali ostati, ali oditi, je ostati v EU bistveno boljša, zato sem prepričan, da do iszstopa ne bo prišlo.
    Kljub temu, pa je referendum zamajal temelje EU. Takoj sta se pojavili dve formaciji, prvih šest pristopnic in Višegrajska skupina.
    Prvih šest pristopnic je jasno nakazalo možnost, da bdo ostale skupaj, tudi če EU razpade.
    Višegrajska skupina pa je nakazala možnost, da se trdneje poveže in tako olajša težave, ki bi nastale z razpadom EU.
    Slovenija ima možnost vključitve v prvo skupino, saj meji na Italijo, pa tudi Avstrija bi najverjetneje postala sedma članica šesterice.
    Višegrajska skupina pa je prav tako zanimiva za Slovenijo. Meji z Madžarsko, pa tudi Hrvaška bi se v primeru rapada EU začela intenzivneje povezaovati z Višegrajskimi državami, pred vsem zato, ker sta vsaj dve bili del druge polovice Avstro- Ogerke monarjihe, to sta Mdžarska in Sloveška, ki sta s Hrvaško, delom Romunije in Ukrajine tvorile ogrski del cesarstva.
    Slovenija se mora odločiti, kam bo šla. Trnutno bi najraje koalicijska politika Slovenijo pripeljala na Balkan, se pravi nazaj v Jugoslavijo. Druga opcija je povezava z Rusijo, kar bodo klečeplazni slovenski politiki kmalu demonstrirali na Vršiču.Vladajoča politika v Sloveniji je raje vazal v eni ali drugi opciji, vazal Srbije, ki bi v primeru obuditve mrtve Jugoslavije ponovno prevzela vodilno vlogo, ali v primeru povezave z Rusijo, kjer se razume, da bi Slovenijo vodili Rusi. Obe izkušnji Slovenija že ima.Po vojni je Slovenija bila ena izmed sovjetskih republik in počela prav to, kar je počel striček Stalin v širni Sovjetski zvezi. Njegovi agenti pa so nadzirali, kaj počnejo v Sloveniji učenci slavne morilske univerze Đerđinski. Bili so odlični, saj so Slovenijo posejali z gulagi in grobišči, tako da še danes hodimo po kosteh nesrečnikov, ki so bili žrtvovani na oltar socializma.
    Ekipa slinavcev, ki bo na Vršiču lezla v rit Vladimiru Vladimiroviću ima eno samo željo in en sam cilj. Ostati čim dalj na obalasti, pa če ravno v vazalnem odnosu. In to jim lahko Vladimir Vladimirovič omogoči v primeru razpada EU.
    Torej, bodimo pozorni, koliko globoko se bodo priklonili slovenski politiki Vladimiru Vladimroviču in kaj vse bodo žrtvovali, da jih vzame za vazale.
    O suverenosti v stari EU, ali Višegrajski skupini pa trenutna vodilna slovenska politika ne razmišlja. Važno je le biti na oblasti, pa če ravno vazal.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime